Varnostni svet je zahteval takojšnjo izpustitev vseh aretiranih, kar je storila tudi Riceova, ki je obenem zahtevala spoštovanje pravic civilistov do protestov in vrnitev države na pot demokracije. Izrazila je globoko razočaranje, ker so sebični interesi posameznikov ogrozili zgodovinsko priložnost za oktobrske volitve. ZDA bodo sodelovale z zavezniki v regiji za mirno rešitev krize in bodo ponovno preučile svojo pomoč Burkina Fasu.
Oglasil se je tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je vojsko v nemirni državi pozval k zadržanosti in spoštovanju človekovih pravic ter najostreje obsodil izvedbo udara.
Burkina Faso je vse do lani vodil Blaise Compaore. Na oblasti je bil že 27 let, ko si je skušal znova podaljšati mandat, pa je prišlo do upora državljanov. Oblikovala se je široka koalicija, ki je vzpostavila začasno vlado. Ta naj bi državo vodila do volitev, ki bi naj potekale oktobra letos.
A v sredo je predsedniška garda razglasila, da je izvedla državni udar. Zaprla je tudi meje in uvedla policijsko uro. Vodenje države je prevzel nekdanji poveljnik gardistov, general Gilbert Diendiere, nekdanja desna roka Compaoreja. Začasni predsednik Michel Kafando in premier Isaac Zida ter več drugih visokih funkcionarjev je pristalo v zaporu.
Gardisti naj bi se za ta korak odločili, ker je nacionalna komisija za spravo in reforme pred tem predlagala njihovo razpustitev. Garda sicer šteje okoli 1300 pripadnikov, ki veljajo za najbolj izurjene vojake v državi. Zaveznikom Compaoreja poleg tega ni všeč, ker so jim prepovedali kandidaturo na volitvah.
Dogajanje je sprožilo proteste pred predsedniško palačo, garda pa je odgovorila s streli. Najmanj trije ljudje so bili ubiti, najmanj 60 je ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije.
