Svet

Nasprotniki jedrskega dogovora z Iranom v ameriškem senatu doživeli poraz

STA/M.J.
11. 9. 2015, 09.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Predlagatelji resolucije o zavrnitvi jedrskega dogovora z Iranom v četrtek v ameriškem senatu niso dobili dovolj glasov za nadaljevanje razprave, kar pomeni, da lahko predsednik ZDA Barack Obama odkljuka dogovor kot enega svojih največjih dosežkov na položaju. To je tudi storil, čeprav republikanci ne odnehajo.

Reuters

Nasprotniki dogovora z Iranom so potrebovali 60 glasov za to, da se lahko začne razprava pred glasovanjem o resoluciji, ki bi bila potem lahko sprejeta z večino 51 glasov. Vendar pa sta republikancem, ki skupaj z Izraelom in nekaterimi demokrati nasprotujejo jedrskemu dogovoru, zmanjkala dva glasova.

Obami tako ne bo potrebno niti vložiti veta na resolucijo, kar je zmaga, ki je Bela hiša pred poletjem ni pričakovala. Obama je sporočil, da je bil izid glasovanja v senatu zmaga za diplomacijo, nacionalno varnost ZDA in varnost vsega sveta.

Vodja senatnih republikancev Mitch McConnell iz Kentukcyja je sicer dejal, da zadeva še ni končana in bo resolucijo skušal spet dati na glasovanje, pa tudi grozil je, da se bo vse podrlo, če leta 2016 na volitvah zmaga republikanec.

Vodja demokratske manjšine Harry Reid iz Nevade mu je priporočil, naj se pomiri, ker je igre konec, saj se bo vsak prihodnji poskus potrditve resolucije proti dogovoru končal na enak način. "Svet naj ve, da je bilo današnje glasovanje zadnja beseda," je dejal Reid.

Republikanci v predstavniškem domu kongresa prav tako ne nameravajo odnehati in se zaganjajo v dogovor s tremi različnimi resolucijami, predsednik doma John Boehner iz Ohia pa je napovedal, da bodo skušali vse, da ustavijo, upočasnijo ali zavlečejo ta dogovor, ki da prinaša desetletja slabih posledic za ZDA in zaveznike.

Boehner in kolegi so pred dnevi uvideli, da je igra v senatu končana, ker je na Obamovi strani dovolj demokratov za blokado resolucije. Zato so se podobnemu predlogu, kot je senatni, odpovedali in odločili za svoje resolucije, ki pa ne pomenijo nič brez potrditve v senatu.

V četrtek so z 245 glasovi proti 186 potrdili resolucijo, ki pravi, da Obama ni ustrezno predložil dogovora v kongres in 60-dnevni rok za razpravo in potrditev ali zavrnitev dogovora še ni začel teči.

Danes bodo glasovali o potrditvi dogovora, kar bo propadlo, vendar pa je namen tega manevra, da se demokrate prisili v glasovanje za dogovor, kar se bo potem izkoriščalo v volilni kampanji proti njim, češ da so izdali zaveznika Izrael. Tretja resolucija pa bo Obami prepovedala odpraviti kongresne sankcije proti Iranu.

Ker se tudi republikanci sami zavedajo, da omenjene resolucije nimajo nobene pravne teže, nekateri sedaj predlagajo, da bi proti Obami zaradi iranskega dogovora vložili še tožbo na sodišču. Vendar je vlak že odpeljal, saj je Varnostni svet ZN potrdil dogovor z resolucijo in kmalu se bo začel proces ukinjanja sankcij v zameno za ukrepe Irana. Ta proces se bo zaustavil, če bodo mednarodni inšpektorji ugotovili, da Iran ne spoštuje dogovorjenega.

V podporo dogovoru so se v prispevku za časopis Washington Post v četrtek družno izrekli nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Francois Hollande in britanski premier David Cameron. Zavezniki ZDA so s podporo Obami sicer zamudili in čeprav ni spremenila nobenega mnenja v kongresu, je bila dobrodošla za zavračanje republikanskih kritik, da dogovor ogroža zaveznike ZDA.

Voditelji držav, ki so sodelovale pri pogajanjih z Iranom skupaj z Rusijo in Kitajsko, so obratno menili, da je bila grožnja sosedam Irana, Izraelu in njim
samim veliko večja pred dogovorom, saj bi jedrska tekma na Bližnjem vzhodu vnesla nov uničujoč element v že tako nestabilno regijo.

Voditelji evropskih držav trdijo, da sta dve leti težkih pogajanj rodili dogovor, ki v zameno za olajšanje sankcij zapira vse možne poti Irana do jedrskega orožja. Med drugim so navedli, da mora Iran za 98 odstotkov zmanjšati svoje zaloge oplemenitenega urana, za dve tretjini število centrifug, zmanjšati mora ravni plemenitenja urana in plutonija ter zagotavlja dostop inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo do vseh jedrskih objektov.

"To ni dogovor na temelju zaupanja ali tega, kako bo Iran deloval čez deset ali 15 let, ampak temelji na podrobnih in točno določenih varovalkah, ki se jih lahko potrdi. Iran bo imel vse vzpodbude, da ne goljufa, ker je skoraj povsem gotovo, da bo pri tem ujet in bo doživel posledice," je zapisala evropska trojka voditeljev.

V prispevku so še mimogrede obsodili Iran, ker ne priznava Izraela in ni umaknil grožnje z njegovim uničenjem, ter opozorili na dejstvo, da imajo vsi skupaj z Iranom istega sovražnika, kar je Islamska država.