Turška vlada je po mestih v kurdskem delu države že konec julija, ko je predsednik Recep Tayyip Erdogan razglasil konec dvo in pol letnega premirja, uvedla policijsko uro. Uveljavitev le-te pa v etnično pretežno kurdskih mestih, vojska in policija izvajata z oklepnimi vozili in orožjem.
Informacije o dogajanju na jugovzhodu Turčije so sicer skope, saj turška vlada o tem molči, telefonske linije pa so nedelujoče. Prav tako je na konfliktna območja prepovedan vstop novinarjem in aktivistom. Včeraj so tako turške oblasti aretirale neodvisno novinarko iz Nizozemske Frederike Geerdink, ki že več let poroča iz pretežno kurdskih območij v Turčiji, prejšnji teden pa sta bila pridržana dva britanska novinarja Vice news, ki so ju izpustili ta teden. Novinarje, tudi zahodne, po navadi obtožijo terorizma ali teroristične propagande.
Vstop v eno izmed napadenih mest pa so turške oblasti preprečile tudi delegaciji Ljudske demokratične stranke (HDP), ki je na zadnjih volitvah junija 2015 dosegla 13 odstotkov podpore in se prebila v turški parlament. Člane te pro-kurdske stranke, ki zagovarjajo nadaljevanje mirovnega procesa med turško državo in kurdskimi uporniki, so pred vhodom v mesto Cizre, kjer je turška vojska od 28. avgusta do danes po podatkih prebivalcev ubila več 10 civilistov, pričakale oborožene sile in jim, po ukazu guvernerja regije Sirnak, protipravno onemogočile vstop v mesto. Poslance imuniteta namreč ščiti pred oboroženimi silami.
Policijska ura je bila sicer uvedena po odločitvi uličnih skupščin, ki so se na smrt kurdskega otroka, ki je umrl med begom pred turško vojsko, odzvale s pozivom k ljudski samoobrambi, kar predstavlja neposredno mobilizacijo proti državnim institucijam. Te so v očeh kurdskega prebivalstva nelegitimne, saj jim ne nudijo zaščite ampak nasprotno, nad njimi izvajajo oboroženo nasilje.
V odgovor na civilne žrtve so oboroženi borci Kurdske delavske stranke (PKK), ki je v Turčiji označena za teroristično organizacijo, v nedeljo v provinci Hakkari napadli specialno enoto turške vojske. Po podatkih PKK naj bi bilo v spopadih ubitih 15 turških specialcev, natančnega števila ni, saj turška vlada ne želi izdati informacij. Po trditvah aktivistov tudi zato, ker bi naj kurdska milica tudi ugrabila več pripadnikov specialnih enot, kar predstavlja sramoto za predsednika Erdogana in njegovo vladajočo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP). Turška vojska se je na napad že odzvala. V noči na ponedeljek so s štirimi lovci bombardirali 13 tarč PKK, vojaške operacije se še vedno nadaljujejo »Vzpostavljena bo nova strategija v boju proti terorju,« je v izjavi ob napadu dejal Erdogan.
Vojaške operacije proti turškemu prebivalstvu in PKK so sicer odgovor predsednika Erdogana na politični poraz njegove stranke AKP na junijskih volitvah. Čeprav je AKP na volitvah dobila največ glasov pa je izgubila absolutno večino 400 poslancev, kolikor jih potrebuje za samovlado. »Če bi dobili 400 poslancev v parlamentu, se ne bi zgodilo nič od tega,« je priznal turški predsednik v televizijskem komentarju na nasilje na vzhodu države.
Nove, predčasne volitve v Turčiji se bodo odvile 1. novembra. Po javnomnenjskih raziskavah ima Erdoganova AKP približno enak odstotek podpore kot na junijskih volitvah, podpora pa zmerno raste pro-kurdski HDP. Vsekakor pa je nasilje v kurdskem delu države Erdoganu po volji, saj bo tako lahko preprečil izvajanje volitev v tistem delu države, kjer je podpora HDP daleč najvišja. Sopredsednik HDP Selahattin Demirtas, ki že dlje časa poziva k umiritvi nasilja, je predlagal video nadzor volitev, da ne bi prihajalo do zlorab. Predlog so v AKP že zavrnili.
Truška vojska ima sicer skoraj 700.000 aktivnega osebja, oboroženo krilo PKK Ljudske obrambne sile (HPG) pa okoli 15.000. Žrtve turške vojske so sicer v veliki meri civilisti, borci PKK pa civilistov ne napadajo. PKK sicer igra aktivno vlogo v boju proti džihadistični organizaciji Islamska država (ISIS) v Siriji.
