V skladu z zakonodajo razglasitev izrednih razmer pomeni možnost posredovanja vojske. Kot pričakuje vlada, bo sodelovanje vojske tako okrepilo varnost lokalnega prebivalstva, kot tudi pripomoglo k boljši obravnavi migrantov. Migranti v Makedonijo prispejo iz sosednje Grčije, ki se v zadnjih mesecih sooča z izjemnim navalom. Po t. i. balkanskem migracijskem koridorju prek Makedonije potujejo do severnega mesta Kumanovo in nato v Srbijo, zadnjo postajo pred Madžarsko ter s tem schengenskim območjem brez nadzora na mejah. Zaradi takšnega navala je posledično več tisoč migrantov ujetih na nikogaršnji zemlji med Makedonijo in Grčijo, saj jim makedonska policija zaradi izjemnega navala na železniško postajo v Gevgeliji ne dovoli vstopa v državo. Občasno lahko v Makedonijo vstopi le manjša skupina ljudi. Makedonske oblasti želijo tako omiliti pritisk na bližnjo Gevgelijo, saj se prav s tamkajšnje železniške postaje želijo tisoči beguncev in migrantov na katerem od treh vlakov dnevno odpraviti proti Srbiji in nato naprej prek Madžarske v EU. Večina jih upa, da bodo uspeli s prošnjo za azil v Nemčiji ali kateri od drugih najbolj želenih evropskih destinacij. V normalnih okoliščinah zaspana železniška postaja v Gevgeliji je sedaj do kraja polna ljudi z Bližnjega vzhoda, iz Afrike in Azije. Ko vlak prispe, v prizadevanjih, da bi na njem dobili prostor, med migranti izbruhne kaos, prihaja tudi do pretepov.
Skupni center za nadzor in poveljstvo
Medtem sta notranja ministra Velike Britanije in Francije Theresa May in Bernard Cazeneuve danes v francoskem Calaisu podpisala dogovor o okrepljenem sodelovanju in ukrepanju obeh držav glede migrantske krize v tem mestu. Državi bosta tako vzpostavili skupen "center za nadzor in poveljstvo", katerega naloga bo boj proti tihotapcem ljudi. V okviru centra bodo v Calaisu skupaj delovali francoski in britanski policisti, stal pa bo v bližini vhoda v predor Eurotunnel. Med ostalimi ukrepi, ki jih predvideva dogovor, so še dodatne enote francoske policije, dodatne preiskave tovora ter okrepitev varnosti z dodatnimi ograjami in varnostnimi kamerami. Za okrepitev varnosti je sicer Velika Britanija doslej namenila več milijonov funtov. Visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres je pozdravil francosko-britanski dogovor, a obenem opozoril, da je treba migrantom za vstop v Evropo omogočiti več "legalnih poti", saj je to po njegovem mnenju ključ za kakršnokoli rešitev v boju proti trgovcem z ljudmi. "Pomembno je omeniti, da moramo za učinkovitost v boju proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi povečati število legalnih poti za ljudi, potrebne pomoči pri vstopu v Evropo."
Slovaki želijo le pripadnike krščanske vere
V Calaisu po ocenah tabori približno 3000 ljudi iz Afrike, Bližnjega vzhoda in Azije, ki si želijo priti v Veliko Britanijo, kjer imajo številni že družine, verjamejo pa tudi, da je tam lažje najti delo. V zadnjih tednih se je močno okrepilo število poskusov migrantov, da Otok dosežejo prek predora Eurotunnel pod Rokavskim prelivom, pri čemer je od junija tam umrlo najmanj deset ljudi. Ob vse bolj naraščajoči migrantski krizi pa je Slovaška danes sporočila, da namerava v okviru prerazporeditve migrantov v EU sprejeti le begunce krščanske veroizpovedi. Po mnenju notranjega ministrstva v Bratislavi, ki mora glede na shemo EU sprejeti 200 prosilcev za azil, ne gre za diskriminacijsko odločitev, temveč je cilj zagotoviti vključenost v skupnost. Po besedah tiskovnega predstavnika slovaškega notranjega ministrstva Ivana Netika bi lahko Bratislava sprejela 800 muslimanov. "A na Slovaškem nimamo nobene mošeje, torej kako bi lahko bili muslimani integrirani, če jim tu ne bo všeč," se je vprašal. "S to migracijo želimo resnično pomagati Evropi, a smo zgolj tranzitna država in ljudje ne želijo resnično ostati na Slovaškem," je dodal. V skladu s shemo EU naj bi na Slovaško v prihodnjih dveh letih preselili 200 migrantov iz sirskih begunskih taborišč v Turčiji ter zatočišč v EU oz. v Italiji in Grčiji.
Muslimanov ne želijo
Muslimanske migrante zavračajo tudi nekatere druge vzhodnoevropske države, domnevno tiste ob Baltiku in Poljsko. Tudi tamkajšnji politiki so namreč v minulih tednih nakazovali, da jim je bolj do krščanskih beguncev, češ da se bodo ti lažje integrirali v njihove države. V Latviji in Estoniji pred prihodom muslimanskih beguncev teče tudi razprava o prepovedi burk. V Evropski komisiji se o informacijah iz Slovaške niso želeli podrobneje izrekati. Ena izmed tiskovnih predstavnic komisije Annika Bretihard je tako dejala le, da članice EU ne smejo ravnati diskriminacijsko. Iz Nemčije medtem poročajo o nemirih v zatočišču za begunce v mestu Sulh. Več ur trajajoče nasilje je izbruhnilo, ko je kakih 20 beguncev v prenatrpanem zatočišču v sredo zvečer odšlo na lov za nekim drugim migrantom, ki so ga obtožili, da je iztrgal več strani iz Korana. Poškodovanih je bilo najmanj deset ljudi, med njimi trije policisti.
