Nova pomoč za Grčijo je razdelila nizozemski parlament. Še posebej oster je bil poslanec evroskeptične desnice Geert Wilders, ki je Rutteju očital "izdajo volivcev" in zahteval glasovanje o nezaupnici nizozemski vladi. Rutte je namreč v predvolilni kampanji leta 2012 glede Grčije jasno in glasno dejal: "Za Grčijo niti centa več."
Na koncu je sicer Rutteju v parlamentu le uspelo zbrati skromno večino, in sicer potem ko se je koalicijskima partnerjema - konservativno-liberalni stranki in socialdemokratom - pri podpori pomoči pridružila leva liberalna opozicijska stranka D66. Nekaj skepticizma je bilo sicer tudi med Ruttejevimi poslanci, ki pa so na koncu vendarle glasovali za.
Finančni minister Jeroen Dijsselbloem, sicer tudi šef evroskupine, je novi program pomoči branil kot "absolutno potreben". Je pa izrazil prepričanje, da se bo programu pridružil tudi Mednarodni denarni sklad (IMF).
Potrditev nizozemskega parlamenta sicer formalno ni bila obvezna, vendar jo je zahtevalo več strank.
O grški usodi bodo tako danes ob 19. uri nazadnje odločali še finančni ministri območja evra v vlogi guvernerjev stalnega mehanizma za stabilnost evra, ki bodo na telekonferenci po pričakovanjih odobrili izplačilo prvega dela prve tranše. Grčija mora namreč že v četrtek vrniti 3,4 milijarde evrov Evropski centralni banki.
V prvi tranši naj bi Atene v prvem koraku dobile 26 milijard evrov, od česar naj bi šlo 10 milijard na poseben račun za sanacijo bank, tri milijarde evrov pa naj bi država dobila v dveh delih septembra in oktobra.
