Obama bo o načrtu spregovoril nocoj, želi pa, da ZDA z njim postanejo svetovni vodja v ukrepih proti segrevanju ozračja pred in na podnebni konferenci ZN decembra v Parizu, na kateri bodo skušali najti naslednika kjotskemu protokolu.
Obamov načrt bo sicer odvisen od njegovega naslednika na položaju. Demokratski predsedniški kandidati so ga že podprli, republikanski pa govorijo o "katastrofi, neodgovornosti in pretiravanju", ki bo uničilo ameriško gospodarstvo.
Zvezne države z republikanskimi guvernerji skupaj s premogovniško in električno industrijo že napovedujejo tožbe proti novim pravilom Agencije za varstvo okolja (EPA).
Obama je svetu pred pariško podnebno konferenco obljubil, da bodo ZDA do leta 2025 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za med 26 do 28 odstotkov glede na raven iz leta 2005. Tretjina vseh izpustov toplogrednih plinov v ZDA pa odpade na termoelektrarne.
Načrt daje državam možnost, da se same odločijo, kako bodo dosegle cilje, ki so prirejene za vsako posebej glede na to, koliko termoelektrarn imajo. Izpuste toplogrednih plinov bodo morale začeti zmanjševati leta 2022. Tiste, ki bodo povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pa bodo dobile kredite, ki jih bodo lahko porabile pri zamudah.
Obamova administracija je lani predlagala prve omejitve glede izpustov toplogrednih plinov iz termoelektrarn v zgodovini, sedaj pa je potekel čas za javne komentarje in Obama danes objavlja dokončna pravila. Ta naj bi ekonomijo na leto stala po 8,4 milijarde dolarjev do leta 2030.
Obenem pa administracija zagotavlja, da bo neto korist od tega do leta 2030 kar 46 milijard dolarjev, poleg tega pa manj smrtnih primerov in zdravstvenih težav zaradi onesnaženega okolja.
ZDA dobijo 37 odstotkov električne energije iz premoga, 30 odstotkov iz naravnega plina, 19 odstotkov iz jedrskih elektrarn, sedem odstotkov iz hidroelektrarn in le pet odstotkov iz obnovljivih virov, kot sta sonce in veter.
