Odmiranja možganskih celic pri Alzheimerjevi bolezni za zdaj ne znamo ustaviti. Zdravila, ki so trenutno na voljo, upravljajo zgolj simptome, povezane s spominom, razmišljanjem, govorom in presojo.
Klinična raziskava ameriškega farmacevta je pokazala, da so bolniki v prvih stadijih Alzheimerjeve bolezni, ki so jih zdravili z zdravilom solanezumab, v primerjavi s skupinami, ki so prejele placebo, ohranili večino kognitivnih zmožnosti.
Podatki, ki jih je Eli Lilly predstavil v sredo na mednarodni konferenci združenj za Alzheimerjevo bolezen v Washingtonu, kažejo, da lahko solanezumab raven napredovanje demence zmanjša za približno tretjino. Farmacevt bo sedaj nadaljeval klinično študijo in nato prihodnje leto predstavil nove rezultate, ki naj bi prinesli dokončne dokaze o uspešnosti tega protitelesa.
Kot navaja britanski BBC, solanezumab za razliko od dosedanjih zdravil, ki zgolj pomagajo delovati odmirajočim možganskim celicam, napada deformirane beljakovine, amiloide, ki se pri Alzheimerjevi bolezni nalagajo v možganih. Prav tvorjenje lepljivih amiloidnih plakov med nevroni naj bi poškodovalo in na koncu vodilo v odmiranje možganskih celic.
Solanezumab je dolgo veljal za veliko upanje v raziskavah demence. A prvi rezultati dveh 18-mesečnih kličnih raziskav, ki so jih opravili na 2000 bolnikih, leta 2012, niso bili prepričljivi. Eli Lilly se je nato odločil podrobneje analizirati rezultate teh raziskav in analiza je pokazala, da bi lahko solanezumab deloval pri bolnikih v zgodnjih stadijih bolezni.
Upadanje kognitivnih funkcij naj bi pri tem bolnikih upočasnil za okoli 34 odstotkov, za okoli 18 odstotkov pa naj bi zmanjšal izgubljanje sposobnosti izvajanja vsakodnevnih opravil, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Eli Lilly se je po tem odkritju odločil klinične raziskave še dve leti nadaljevati zgolj pri bolnikih z zmerno obliko Alzheimerjeve bolezni, pri čemer je tistim, ki so prej prejemali placebo, omogočil zdravljenje s solanezumabom.
Že po šestih mesecih je farmacevt sporočil, da so se pri bolnikih, ki so nadaljevali zdravljenje s solanezumabom, še naprej kazali pozitivni učinki, v primerjavi s tistimi, ki so začeli zdravilo jemati kasneje. Kot je v sredo razkril farmacevt, je pomembna razlika med tema dvema skupinama ostala tudi po letu dni, po dveh letih pa je bila nekoliko manjša. A razlike v kognitivnih funkcijah obeh skupin so tudi po dveh letih ostale statistično pomembne, je poudaril farmacevt.
Če bo solanezumab v prihodnjih dveh letih pri skupaj 2100 bolnikih z zmerno napredovanim Alzheimerjem, udeleženih v raziskave, še naprej kazal pozitivne rezultate, bi lahko postal prvo učinkovito zdravilo za upočasnjevanje te degenerativne bolezni.
Strokovnjaki so v sredo predstavljene rezultate pozdravili, a so bili tudi zelo previdni. "Potreben bo čas, da ugotovimo, ali se bo solanezumab izkazal za učinkovitega ali neučinkovitega pri zdravljenju Alzheimerja," je ocenil upokojeni profesor farmakologije iz britanskega Bristola Peter Roberts.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za demenco po svetu boleha 36 milijonov ljudi, pri čemer ima večina Alzheimerjevo bolezen. Če v prihodnjih letih ne bo odkritja učinkovitega zdravila, naj bi bolezen do leta 2030 prizadela 65,7 milijona ljudi, do leta 2050 pa že 115,4 milijona ljudi, navaja AFP.
Britanski Financial Times medtem danes ocenjujejo, da bi lahko optimizem, ki je pospremil rezultate raziskav Ely Lilly, doprinesel k občutku, da farmacevtska industrija doživlja preporod. Časnik pri tem navaja nedavne preboje v boju proti boleznim srca, raku in hepatitisu C ter ocenjuje, da farmacevtska industrija po desetletju inovacijske suše, ki je upočasnila rast tega sektorja, sedaj okreva.
