Ob tej priložnosti se bosta v Washigtonu na uradnih pogovorih popoldne sešla ameriški državni sekretar John Kerry in kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez, po srečanju pa je napovedana novinarska konferenca. Rodriguez se bo udeležil tudi slovesnosti, na kateri bodo kubansko predstavništvo v Washingtonu povišali v veleposlaništvo ter na stavbi izobesili kubansko zastavo.
Do obnovitve diplomatskih odnosov prihaja po odločitvi ameriškega predsednika Baracka Obame za korenito spremembo politike do Kube. Po njegovem mnenju se je namreč dosedanja politika izkazala za neuspešno, saj je pol stoletja blokade komunistični režim le še utrdilo na oblasti.
Odprtje veleposlaništev bo le eden od prvih korakov na težki poti normalizacije odnosov po pol stoletja nezaupanja in sovraštva. Popolne normalizacije pa ne bo, dokler bo v veljavi ameriški embargo, ki ga lahko Obama sam olajša le do določene mere.
Predsednik ZDA je doslej že olajšal potovanje, poslovanje ter nakup cigar in ruma, za kaj več pa bo moral ukrepati kongres, kjer pa republikanci zagovarjajo embargo. Proti ukinitvi embarga so tudi nekateri demokrati, predvsem tisti, ki izhajajo iz kubanske emigracije ali pa so od nje finančno ali volilno odvisni. Drugi nasprotniki odprave embarga pa vztrajajo pri demokratičnem napredku in večji zaščiti človekovih pravic na Kubi. Pogoj je tudi vrnitev po revoluciji zaplenjenega ameriškega premoženja.
Vrnitev premoženja zahteva tudi Kuba, ki so ji ZDA leta 1903 vsilile pogodbo o neskončnem najemu ozemlja za vojaško bazo Guantanamo, kjer je danes taborišče za osumljene terorizma. Havana zahteva Guantanamo nazaj, A Washington se s tem ne strinja.
Nadaljnja normalizacija odnosov bo odvisna tudi od izida ameriških predsedniških volitev leta 2016. V primeru zmage republikanca gre pričakovati, da se bo kolo obrnilo nazaj. Med republikanskimi kandidati z izjemo senatorja Randa Paula iz Kentuckyja namreč ni kandidata, ki bi normalizacijo odnosov s Kubo podpiral.
