Novice Svet24

Najbolj lobirani sta bili v prvi polovici leta Stranka modernega centra (292 stikov) in Desus (171 stikov) ali pa sta vsaj prijavili največ stikov. Slovenska demokratska stranka je po drugi strani prijavila samo enega, kar bi lahko morda pripisali temu, da ne sedi v vladi in je za lobiste manj atraktivna, vendar to verjetno ne drži popolnoma. Prav tako opozicijska Združena levica je namreč prijavila osem lobističnih stikov. V te številke so zajeti stiki, ki so se lahko med istim lobistom in lobirancem zgodili na isti dan, označujejo pa različne tematike, ki so bile predmet pogovora.

Profimedia

Samo izjemno lobiranje neregistriranih lobistov

Iz analize lobističnih stikov za leto 2015 sledi, da je samo v treh primerih lobiral registrirani lobist, čeprav to zapoveduje zakonodaja. Ta sicer določa izjemo, po kateri se osebi, zaposleni v interesni organizaciji, za katero lobira, ni treba vpisati v razvid lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika takšne interesne organizacije. Zapisniki lobističnih stikov, ki jih je od KPK mogoče pridobiti po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), razkrivajo, da se je tudi v preteklih letih večina lobističnih stikov zgodila na tak način. Takšni stiki so torej zabeleženi kot izjemni stiki, letos jih je bilo kar 1056. KPK sicer priporoča, naj nosilec javne funkcije zavrne stik z neregistriranim lobistom, njegov poskus stika pa jim vseeno prijavi. A priporočilo očitno ni dovolj močna zaveza, da bi se to dejansko dogajalo.

Ključna so tista lobiranja, ki niso javna

Poznavalci tega področja radi zaključijo, da so ključna tista lobiranja, ki niso prijavljena. Pod vlado Alenke Bratušek se je vseeno razkrilo, da se je kot predsednica vlade pogovarjala z mednarodnimi finančnimi institucijami. Med drugimi so jo obiskali lobisti Rothschild Global Financial Industry in Financial Sponsors Group Barclays, zapisnike lobiranj pa je KPK javno objavila, saj je temu ob pozivu zavezana na podlagi ZDIJZ. Pri tem so se oglasili registrirani lobisti, ki menijo, da lobiranje mora biti nejavno, saj da se je vplivni lobist pripravljen pogovarjati le v tajnosti. »Po zakonu o lobiranju je komunikacija med lobistom in lobirancem nejavna, in če mene vprašate, je ravnanje komisije protizakonito. Lahko pa že tudi napovem, da finančnih ustanov, ki so z objavo razkrite, ne bo nikoli več k nam,« je za tiskani medij tedaj ocenil lobist Andrej Drapal.

Vid Doria iz Društva Integriteta je kritičen s povsem drugega vidika: »Kot ugotavljamo v lanskem poročilu Lobiranje v Sloveniji, področje lobiranja še zdaleč ni transparentno, čeprav primerjava med evropskimi državami kaže, da imamo na tem področju kar soliden zakonodajni okvir. V praksi se zakonodaja slabo izvaja, vse preveč je lobiranja v senci, kjer predstavniki interesnih skupin vplivajo mimo predpisanih okvirjev.«

Profimedia

Zakaj urediti lobiranje?

»Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov in lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja,« potrebo po ureditvi lobiranja definira KPK, ki izhaja iz načela javnosti: »Smisel tega načela je v preprečevanju zakulisnega in klikarskega delovanja v javnih zadevah. Dejanski vplivi interesnih organizacij na politične odločitve morajo biti pregledni, javni, odkriti, s čimer se lobirance zavaruje pred morebitnimi sumljivimi pritiski, vsiljevanji, nadlegovanji in tudi morebitnimi poskusi podkupovanja, hkrati pa se interesnim organizacijam omogoči objektivno in zakonito posredovanje njihovih interesov političnim odločevalcem.«

Kdo lobira in kdo je lobiran?

Sodeč po registru lobističnih stikov najpogosteje lobirajo sindikati, športne zveze ter interesna združenja glasbenikov in lastnikov avtorskih pravic. Pri tem ne vemo, kako dosledno se lobistični stiki prijavljajo. Analiza je razkrila tudi, da se je tik pred zaključkom prodaje NKBM na ministrstvu za finance oglasil predstavnik sklada Apollo. Precej lobistov se najavi tudi na finančni upravi in finančnem ministrstvu, kjer lobirajo predvsem tuja podjetja in Trgovinska zbornica Slovenije.

STA

Med lobističnimi stiki se pogosto navaja Društvo Integriteta, ki je slovenska izpostava Transparency International. Slednji na svoji spletni strani dosledno objavljajo vse svoje lobistične stike z javnimi funkcionarji, zato smo njihov primer vzeli kot neke vrste lakmusov test. »Drži, med statistiko smo uvrščeni dokaj visoko, čeprav so v tem času na primer potekali postopki za prodajo Telekoma, sprejemalo se je mnogo pomembne zakonodaje itd. Svoje aktivnosti ne tajimo, še več, svoje stike z odločevalci (tudi ko ne gre za lobistične stike po definiciji iz zakona) redno objavljamo na naši spletni strani. Dvomimo pa, da je društvo s petimi zaposlenimi med najbolj aktivnimi pri lobiranju v celotni državi,« zadevo pojasnjuje Doria, »ta statistika zgolj kaže na to, da se še vedno velik delež stikov ne prijavlja.«

Slovenija najbolj varna pred lobisti v EU

Sodeč po letošnji raziskavi Transparency International z naslovom Lobiranje v Evropi je Slovenija glede lobiranja najbolj transparentna v Evropski uniji. Na podlagi njihovih parametrov je dosegla vrednost 55 % (pri tem smo zavidljivih 58 % dosegli tako na področju integritete kot transparentnosti), sledi ji Evropska komisija s 53 % in Litva s 50 %. Slednjo rešuje visokih 62 % pri parametru enakosti dostopa. To gre pripisati napredni e-birokraciji, po kateri slovi Litva, in ravno tega manjka Sloveniji, ki na tem področju dosega 48 %. Velik korak v to smer je bila v preteklosti aplikacija Supervizor.

Arhiv Svet24

»Takšen register bi moral biti javno dostopen, javnost pa bi morala imeti dostop do strojno berljivih podatkov, primernih za obdelavo. To je tudi največja težava trenutnega sistema poročanja, saj javnost preko ZDIJZ lahko dostopa le do skeniranih dokumentov, ki pa so neprimerni za obdelavo, kar onemogoča nadzor javnosti.«

V Svetu EU in Madžarski vlada tajnost

Velja poudariti, da državi Belgija in Luksemburg v raziskavo nista bili zajeti, je pa ta vključila institucije, ki delujejo v Belgiji. Med temi se je s 53 % zadovoljivo odrezala le Evropska komisija, Evropski parlament je dosegel le 37 %, Svet Evropske unije pa se je z 19 % porazno uvrstil na sam rep te eskapade. Čast Sveta EU rešuje le Orbanova Madžarska, ki beleži le 14 % transparentnosti.

Profimedia