Sredi sezone kriznih sestankov o reševanju Grčije so predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, Evropskega sveta Donald Tusk, evroskupine Jeroen Dijsselbloem, Evropske centralne banke Mario Draghi in Evropskega parlamenta Martin Schulz pred kratkim razgrnili načrte za poglabljanje gospodarske in denarne unije do leta 2025.
Poročilo obuja tudi ideji o evropskem sistemu zajamčenih vlog in evrskem finančnem ministrstvu. Predsedniki so mnenja, da bodo morale članice območja evra za uspeh skupne valute pristati na več skupnega odločanja ter s tem na več delitve suverenosti.
Ministri bodo brez razprave potrdili tudi priporočila članicam EU v okviru procesa t. i. evropskega semestra. Slovenija je letos od Evropske komisije dobila štiri priporočila, ob ugotovitvi, da je dosegla pomemben napredek, a mora nadaljevati prizadevanja.
Današnje srečanje ministrov, ki se ga slovenski minister Dušan Mramor po maratonskih pogajanjih konec tedna ne bo udeležil, bo zelo verjetno minilo v znamenju dogovora območja evra o pripravljenosti na začetek pogajanj o tretjem programu pomoči Grčiji.
Če bo država do srede v parlamentu potrdila prve ukrepe, bodo nato o začetku pogajanj odločali še nekateri nacionalni parlamenti evrskih držav. V primeru pozitivnega razpleta bi konec tedna lahko dosegli že tudi dogovor o kratkoročnem premostitvenem financiranju za Grčijo v višini okoli sedmih milijard evrov.
Če bo ta prišla iz mehanizma za finančno stabilnost EFSM v okviru proračuna EU, bodo morali dogovor o njem doseči ministri vseh članic unije.
