S povprečnino se financira izvajanje zakonskih nalog na ravni občin, in sicer na prebivalca. Dogovor med vlado in občinami iz začetka letošnjega leta je povprečnino v prvi polovici leta zakoličil pri 525 evrih, za drugo polovico pa pri dobrih 500 evrih, saj so se občine z vlado dogovorile, da bo do julija sprejela nekatere ukrepe, ki bi stroške občin znižale za 22,8 milijona evrov.
Ker pa vladi te zaveze ni uspelo izpolniti, vsaj ne v celoti, je morala v skladu z dogovorom sredstva občinam zagotoviti na drug način. Kot je pojasnila državna sekretarka s finančnega ministrstva Mateja Vraničar, pripravljeni ukrepi stroške občin znižujejo za dobrih devet milijonov evrov. Ob upoštevanju ocenjenih prihrankov pa je vlada predlagala, da bi povprečnino za drugo polovico leta določili pri dobrih 514 evrih.
Po mnenju združenj občin bodo prihranki bistveno manjši, zato so vztrajali pri ohranitvi povprečnine v višini 525 evrov in napovedali uporabo vseh pravnih sredstev v nasprotnem primeru. Po besedah Vraničarjeve so določenim pomislekom glede ocenjene višine prihrankov prisluhnili, zato soglašajo tudi z dvigom povprečnine, kot je bila na predlog poslancev koalicije v zakon vnesena na odboru za finance - torej s 519 evri.
Vraničarjeva je pri tem pojasnila, da občinam pripada 54 odstotkov dohodnine vsako leto in letošnje leto to znese milijardo in 18 milijonov evrov, vendar to ne zadošča za pokritje celotnega zneska povprečnine, zato je temu dodana finančna izravnava kot direkten tekoči transfer iz državnega proračuna.
Razliko med dobrimi 41 milijoni evrov, kolikor jih je v proračunu zagotovljenih, in 60 milijoni, ki bodo potrebni glede na danes sprejeto povprečnino, pa naj bi zagotovili s prerazporeditvami in deloma iz proračunske rezerve. Če pa bi želeli povprečnino določiti pri 525 evrih, kar so z dopolnili predlagali poslanci opozicijskih SDS, NSi in ZaAB, pa bi morali pripraviti rebalans državnega proračuna, je že na odboru za finance v soboto pojasnila državna sekretarka.
Iz opozicije je bilo sicer slišati opozorila, da povprečnina že sedaj v marsikateri občini ne zadostuje za izvajanje zakonsko določenih nalog. Posledice pa bodo tudi za investicijsko aktivnost občin. Če te ne bodo imele dovolj sredstev za lastno udeležbo ne bodo mogle kandidirati za evropska sredstva ali pa bodo morale ta celo vračati, če investicij ne bodo mogle končati.
Vraničarjeva je na očitke odgovorila, da se povprečnina občinam namenja za zagotavljanje zakonsko določenih nalog in da v to ne sodijo investicije. Sodelovanje občin pri izvedbi evropskih projektov pa s tem po njenih besedah nikakor ni ogroženo.
