Volilna udeležba je medtem približno dosegla raven z januarskih parlamentarnih volitev, na katerih je slavila leva stranka Siriza. Bila je tudi bistveno višja od 40 odstotkov, potrebnih za veljavnost referenduma.
Grki so tako izrekli odločen "ne" novim varčevalno-reformnim pogojem, ki so jih tik pred propadom pogajanj med Grčijo in posojilodajalci pred dobrim tednom pripravili Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad. Pred glasovanjem si je malokdo upal napovedati izid, saj so ankete kazale na popolno izenačenost obeh taborov.
Evropo po grškem "ne" zdaj čaka dan številnih srečanj, na katerih bodo voditelji ocenjevali posledice grškega referendumskega "ne" in iskali možne poti naprej. Zvečer se bosta sestala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande, že zjutraj pa se bodo posvetovali predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem in predsednik ECB Mario Draghi.
Prav vloga ECB bo danes ključna. Svet ECB naj bi namreč odločal o tem, ali bo zvišal zgornjo mejo izredne likvidnostne pomoči grškim bankam in tako omogočil, da te v torek le odprejo vrata, ali pa jo bo ohranil nespremenjeno, kar bi pomenilo, da bi Grke čakalo še kar nekaj dni brez dostopa do bančnih računov in z omejitvami za dvig gotovine z bankomatov. V najbolj črnem scenariju bi ECB pomoč odpravila, kar pa bi za grški bančni sistem pomenilo potop.
Hitrih rešitev po mnenju večine analitikov ne bo, saj se mora Grčija s posojilodajalci zdaj pogajati o novem programu pomoči, velik izziv pa je tudi zahteva Aten po prestrukturiranju dolga do evrskih držav. Grke tako najverjetneje čaka še kar nekaj težkih dni.
