IMF v analizi vzdržnosti grškega javnega dolga, pripravljeni sicer pred zadnjo zaostritvijo razmer, ugotavlja, da se je finančni položaj Grčije v zadnjih mesecih močno poslabšal, potem ko je nova leva grška vlada ob januarskem prihodu na oblast spremenila ekonomsko politiko.
IMF tako ocenjuje, da so spremembe v Grčiji, ki so na koncu pripeljale do skoraj popolnega razdora med Atenami in posojilodajalci, močno povečale finančne potrebe države. Teh v celoti ne naslavljajo niti zadnji predlogi Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF, o katerih se bodo v nedeljo izrekali grški volivci.
IMF ocenjuje, da bi bilo treba ročnost posojil podaljšati na 40 let in moratorij na odplačilo glavnice na 20 let.
Država tako, tudi če Grki podprejo predloge upnikov, v obdobju od oktobra letos do decembra 2018 potrebuje nekaj manj kot 52 milijard evrov. Od tega 36 milijard odpade na potrebo po novem financiranju evrskih držav, 16 milijard pa na razpoložljiva sredstva IMF, do katerih pa bo Grčija lahko prišla šele, ko bo poplačala za okoli 1,6 milijarde evrov neporavnanih obveznosti. V noči s torka na sredo namreč ni plačala junijskih obveznosti do sklada.
Prav tako se je v noči s torka na sredo iztekel obstoječi evrski program pomoči državi. Je pa Grčija v torek zaprosila za novo pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM v višini malo nad 29 milijard evrov.
A IMF ugotavlja, da so potrebe v naslednjih letih bistveno večje, razmere pa so se v zadnjih dneh po njihovem mnenju samo še poslabšale. Povrh vsega po oceni sklada ne bo dovolj zgolj novo financiranje, ampak bodo evrske države slej ko prej morale pristati na prestrukturiranje grškega dolga do območja evra. IMF namreč ocenjuje, da bi bilo treba ročnost posojil podaljšati na 40 let in moratorij na odplačilo glavnice na 20 let.
Če pa bi Grki dosegli omilitev javnofinančnih načrtov, pa bi moral začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF, za katerim s poroštvi stojijo evrske države, pristati tudi na delni odpis dolga. V najslabšem primeru bi ta dosegel več kot 53 milijard evrov.
EFSF je Grčiji izdal za 141,8 milijarde evrov posojil, za katere jamčijo članice območja evra. Neizplačanih je ostalo 1,8 milijarde evrov, neporabljenih pa 10,9 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank.
IMF je ob tem tudi močno poslabšal gospodarsko napoved za Grčijo. Če je še aprila letos pričakoval 2,5 odstotno gospodarsko rast, naj bi po zadnjih ocenah gospodarstvo letos stagniralo. A vsako dodatno podaljševanje obstoječih razmer paralize bo obete le še poslabšalo.
