Evropa se v zadnjem letu sooča z največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Vojne na Bližnjem vzhodu, lakota in revščina v Afriki pritiskata na nemočne ljudi, ki z upanjem na boljšo prihodnosti odrinejo na nevarno, mnogokrat usodno pot v Evropo.
Pomoč 60.000 beguncem
Na četrtkovem vrhu EU so se voditelji Unije dogovorili, da bodo države v skladu z načelom prostovoljnosti nudile pomoč 60.000 beguncem. Gre za 40.000 beguncev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v najbolj obremenjeni Italijo in Grčijo ter bodo razporejeni po drugih članicah, ter za 20.000 beguncev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so zunaj EU in bodo preseljeni v članice.
»Zelo pomembno je, da smo se dogovorili, da bomo pri nudenju pomoči porazdelitev opravili po načelih, za katera smo se dogovorili že aprila, se pravi po načelu prostovoljnosti,« je po zaključku vrha dejal slovenski predsednik vlade Miro Cerar.
Cerar je v razpravi izpostavil slovensko zavezo načelu humanitarnosti in solidarnosti ter načelo varnosti. »Tudi Slovenija bo nudila pomoč ustreznemu številu beguncev. O številkah še nismo govorili, bomo pa to dorekli do konca julija,« je povedal. Premier bo o odločitvi takoj obvestil pristojna ministrstva, zlasti notranje. Pričakuje, da bodo že prihodnji teden na vladi zavzeli stališče do tega vprašanja.
Koliko beguncev bo sprejela Slovenija?
Vprašanje pa ostaja, koliko beguncev, po kakšnih postopkih in v kakšnih intervalih je zmožna sprejeti Slovenija. Po besedah premiera moramo to odločitev sprejeti čim prej. Znano je namreč, da so zmogljivosti Slovenije relativno omejene.
Cerar je sicer evropskih kolegom med drugim sporočil, da je Slovenija z ladjo Triglav pripravljena sodelovati v različnih nevojaških vidikih operacij v Sredozemlju ter da podpira celovit pristop k reševanju begunske problematike.
Huda trenja med voditelji
Po virih iz Bruslja naj bi bila nočna razprava izjemno burna in čustvena. Največ časa so razpravljali o tem, ali naj razporejanje beguncev temelji na prostovoljnem ali obveznem pristopu, kar je sicer že pred dvema mesecema predlagala Evropska komisija. Pri tem naj bi se močno sporekla predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki pa sta na novinarski konferenci po končanem vrhu sporočila javnosti, da naj ne verjame tistim, ki tvitajo in širijo neresnice. »Nobenega spora ni bilo nocoj med nama z Donaldom,« je bil jasen Juncker, ki je bil pravzaprav veliki poraženec vrha. Dosežen kompromis, po katerem bodo države članice sprejele begunce po svojih zmožnostih, in dejstvo, da potrebuje Evropa dolge ure za takšen dogovor, po njegovem mnenju kaže, da ni EU kos svojim ambicijam.
