Zakon so z veliko mero podprli tako poslanci na levici kot na desnici, čeprav so bili na obeh straneh tudi nasprotniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zakon je bil v pripravi dalj časa, na podpori pa je občutno pridobil po januarskih džihadističnih napadih v Parizu, v katerih je bilo ubitih 17 ljudi. Na drugi strani pa so ga organizacije za zaščito človekovih pravic, kot je Amnesty International, ostro kritizirale in menile, da je Francija z njim korak bliže temu, da postane država nadzora. Po mnenju AI je zakon preveč nejasen in preobširen, obenem pa naj bi preveč vprašanj puščal neodgovorjenih. Novi zakon oblastem omogoča spremljanje digitalnih in mobilnih komunikacij vsakogar, ki bi bil povezan s preiskavo terorizma, in to brez predhodne odobritve sodnika. Ponudniki internetnih in telefonskih storitev pa morajo oblastem na njihovo zahtevo predati podatke. Obveščevalne službe bodo imele poslej prav tako pravico postavljali kamere in snemalne naprave v zasebne domove ter nameščati aplikacije na računalnike, ki spremljajo vsak pritisk na tipkovnico. Oblasti bodo lahko posnetke hranile mesec dni, meta podatke pa do pet let.
Premier glasno zagovarjal zakon
Francoski premier Manuel Valls je bil med najglasnejšimi zagovorniki zakona. Kritike, v katerih so ga primerjali z domoljubnim zakonom, ki so ga v ZDA uvedli po terorističnih napadih 11. septembra 2001, je Valls označil za laži. Poudarjal je tudi, da prejšnja zakonodaja o prisluhih sega v leto 1991, ko še ni bilo mobilnih telefonov in interneta, zaradi česar je novi zakon spričo grožnje skrajnežev ključnega pomena. Javnomnenjska raziskava, ki so jo opravili aprila, je pokazala, da sta v imenu boja proti terorizmu tudi skoraj dve tretjini Francozov naklonjeni omejitvi svoboščin. Francoski parlament je sicer zakon sprejel ob nerodnem času. Ravno v sredo je namreč spletna organizacija WikiLeaks v sodelovanju s francoskima časnikoma razkrila, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) med letoma 2006 in 2012 vohunila za zadnjimi tremi francoskimi predsedniki, Jacquesom Chiracom, Nicolasom Sarkozyjem in Francoisom Hollandom.
