Ministri so prvi dan zasedanja sklenili, da bodo številčnost Natovih sil za hitro odzivanje zvišali na do 40.000 vojakov, kar je precejšnje povečanje od trenutnih 13.000. Prav tako so se odločili za okrepitev sil za zelo hitro posredovanje, t. i. bojno konico, da bi bil Nato sposoben res hitrega in odločnega odzivanja v kriznih trenutkih. Sile za bojno konico trenutno zagotavljajo predvsem Nemčija, Nizozemska in Norveška. Kot je v četrtek povedala slovenska obrambna ministrica Andreja Katič, bo pri krepitvi sil NRF in bojne konice sodelovala tudi Slovenija. "Na kakšen način in kako, pa se še nismo dogovorili," je povedala. Na zasedanju so še dokončali obliko in sestavo šestih manjših poveljniških centrov Nata, ki jih bodo vzpostavili v Bolgariji, Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski in Romuniji ter bodo namenjeni hitrejšemu odzivu v primeru kriz v tej regiji.
Ključno vlogo bo igralo 40 ljudi
Vsak center bo sestavljajo okrog 40 ljudi, ki bodo igrali ključno vlogo pri načrtovanju operacij, vojaških vaj in pomoči morebitnim okrepitvam, je v sredo povedal generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg po prvem dnevu zasedanja in dodal, da razmišljajo o več tovrstnih centrih v drugih članicah Nata. Več članic je namreč izrazilo pripravljenost gostiti center. Stoltenberg je še razkril, da so se odločili vzpostaviti še nov skupni logistični center, ki bo omogočil hitrejše premike sil Nata z vso potrebno opremo in zalogami čez ozemlje članic zavezništva. Vsi ti koraki bodo po zagotovilih Stoltenberga prispevali k boljši odzivnosti Nata na spremenjeno varnostno okolje. "Hkrati pazljivo ocenjujemo posledice ravnanja Rusije, tudi njene jedrske aktivnosti," je povedal vodja Nata v luči vse večjih napetosti z Moskvo zaradi ukrajinske krize in njene domnevne vloge pri podpiranju proruskih upornikov na nemirnem vzhodu Ukrajine. "A da bom jasen. Ne iščemo konfrontacije in ne želimo si nove oboroževalne tekme. Želimo zagotoviti varnost naših držav. V luči številni izzivov iz različnih smeri moramo biti pripravljeni," je še zatrdil Stoltenberg.
Koordinacija odnosov z Ukrajino
V luči zaostrovanja odnosov z Rusijo pa so se ministri v četrtek srečali z ukrajinskim kolegom Stepanom Poltorakom in poskušali koordinirati odnose z Ukrajino. Po srečanju je Stoltenberg dejal, da so bile glavna tema obrambne reforme, ki da jih Ukrajina pospešeno izvaja v času hude gospodarske krize. Stoltenberg je izrazil podporo Nata reformam in spomnil, da Nato reforme podpira s sredstvi in strokovnim znanjem ter da za te namene deluje že pet skrbniških skladov. Povedal je še, da so v zadnjih dneh začeli projekte varnih komunikacij in regionalne zračne varnosti. Danes pa so se sporazumeli še o ustanovitvi novega skrbniškega sklada, ki bo namenjen deminiranju. Po besedah Stoltenberga z ukrajinsko vlado sodelujejo tudi na področju izrednih razmer in odziva na katastrofe, za jesen pa je napovedal skupno vajo. Ministri so govorili tudi o obljubi voditeljev članic Nata z lanskega vrha v Walesu o dvigu obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda v prihodnjih desetih letih, če bodo seveda javne finance to dovoljevale.
Konec varčevanja Slovenije
Katičeva je ob tem napovedala konec varčevanja Slovenije in postopno dvigovanje slovenskega obrambnega proračuna. "Slovenija se zaveda, da moramo vsi izpolniti zaveze," je dejala. Kot je pojasnila v izjavi za slovenske medije, si bo Slovenija prizadevala za obrnitev trenda padajočih obrambnih izdatkov in njihovo postopno dvigovanje za 0,04 odstotka BDP na leto. Spomnila je, da je to v torek ob obisku obrambnega ministrstva napovedal tudi premier Miro Cerar. Tako naj bi po besedah ministrice letos obrambni proračun ostal na isti ravni, to je na odstotku BDP. "Naša želja je, da bi temu primaknili še 0,01 odstotka BDP, v prihodnjih letih pa bi si prizadevali za povečevanje za 0,04 odstotka BDP," je povedala. "Želeli bi si znatnega povečanja, a se zavedamo realnosti," je še dodala. Ministri so potrdili tudi varnostna zagotovila vzhodnim zaveznicam. Slovenija bo v okviru teh ukrepov prispevala častnika v vrhovno poveljstvo zavezniških sil Evrope (SHAPE), je povedala ministrica.
Sklepni del zasedanja obrambnih ministrov pa je bil namenjen operaciji Odločna podpora v Afganistanu. Glavni poudarek razprave je bil na prihodnosti operacije v luči dogodkov na terenu in na odločitvi o ustanovitvi civilne misije v Afganistanu po koncu te operacije, ki je namenjena urjenju afganistanskih varnostnih sil. Trenutno v tej operaciji sodeluje sedem slovenskih vojakov, ki delujejo pod poveljstvom Italije na območju Herata na zahodu države.
