Zunanji ministri Irana ter peterice stalnih članic Varnostnega sveta ZN in Nemčije imajo do 30. junija, torej do torka, čas za dosego obširnega sporazuma, s katerim naj bi končali že dvanajst let trajajoč spor o iranskem jedrskem programu.
A po navedbah iranske strani delo na končni različici sporazuma še ni končano, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Da je bil dosežen velik napredek, ni pa uspel veliki met, je povedal tudi neimenovani diplomat na Dunaju, ki ga povzema avstrijska tiskovna agencija APA.
Sporazum mora biti spisan tako v angleškem jeziku kot farsiju, pri nekaterih zapletenih odstavkih pa vedno znova prihaja do težav pri formulacijah. Po navedbah virov blizu pogajalski mizi, za katero so glavni pogajalci s politično direktorico EU Helgo Schmid na eni in namestnikom iranskega zunanjega ministra Abasa Aragčija na drugi strani znova sedli danes dopoldne, obstaja še sedem velikih odprtih vprašanj, navaja APA.
"Veliko vprašanje so seveda inšpekcije iranskih jedrskih in vojaških objektov. Tu še obstajajo razhajanja," je za avstrijsko agencijo povedal eden izmed pogajalcev. Iran naj bi bil zahteve Zahoda, ki želi poln dostop inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) do vseh objektov, pripravljen izpolniti le deloma.
Da je dostop inšpektorjev do iranskih vojaških objektov eno najbolj perečih vprašanj, danes izpostavlja tudi britanski Financial Times. Glede na namige iranske pogajalske ekipe pod vodstvom Zarifa naj bi bil Teheran pripravljen odobriti omejen dostop do vojaških objektov, a po navedbah analitikov iranski vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenej, ki je glavna avtoriteta v islamski republiki, vztraja, da inšpekcij objektov, kot so tisti, kjer izdelujejo rakete, ne bo.
Rdečo luč pregledom vojaških objektov - za razliko od jedrskih - je ta teden kljub nasprotovanju vlade zmernega iranskega predsednika Hasana Rohanija prižgal tudi iranski parlament, v katerem imajo večino konservativci.
Veliko vprašanje v pogajanjih poleg tega ostajata tudi način in časovni načrt za odpravo zahodnih gospodarskih sankcij proti Teheranu. "Tako hitro, kot si to želi Iran, ne bo šlo," je povedal omenjeni pogajalski vir.
Jabolko spora so še vedno tudi dodatni protokol k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki predvideva s strani Zahoda zaželeno avtomatično vrnitev režima sankcij, če se Teheran ne bi držal sporazuma, vprašanje iranskih jedrskih znanstvenikov in sama časovna veljavnost sporazuma.
Končni dokument naj bi bil po poročanju APA dolg med pet in sedem strani, medtem ko dpa piše o sporazumu s kakimi 20 stranmi in še okoli 40 do 50 stranmi dodatka.
