Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila Mojca Suvorov iz Sursa, je gospodarski razvoj Slovenije do krize povečeval materialno blaginjo prebivalcev, v letu 2008 pa je prišlo do sprememb. Materialna blaginja se je takrat začela zmanjševati praktično na vseh področjih, na katerih jo ocenjujejo. Z okrepitvijo gospodarske aktivnosti in oživitvijo trga dela pa prvi podatki za leto 2014 že kažejo, da se je zmanjševanje materialne blaginje vsaj na nekaterih področjih ustavilo.
Prvo področje se nanaša na dohodke prebivalstva, saj se je povprečna bruto plača v letu 2014 povišala in je znašala 1540 evrov. V primerjavi z EU je bila rast dohodka sicer nižja, kar pa je posledica zgodnejšega okrevanja gospodarstva v državah EU, pravi Suvorova. Povprečni prihranki na prebivalca pa so se v letu 2013 nominalno povečali za skoraj štiri odstotke in znašajo 19.204 evre, kar je za dobra dva odstotka več kot pred krizo.
Pomemben dejavnik, ki vpliva na materialno blaginjo, je tudi delo in zaposlitev, pojasnjuje Suvorova. Kot kažejo podatki, se je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva po rahlem znižanju v letu 2013 v letu 2014 povečala za 0,6 odstotne točke, na 67,8 odstotka. Kljub temu pa Slovenija za 1,4 odstotne točke še vedno zaostaja za povprečjem EU.
Kljub pozitivnim premikom pa ostajata dve področji, ki kažeta na poslabšanje materialne blaginje, je še dejala Suvorova in dodala, da gre za področji revščine in potrošnje. Stopnja tveganja revščine se je namreč v letu 2013 zvišala za eno odstotno točko in zajela 14,5 odstotka prebivalcev. To pomeni, da je v letu 2013 pod pragom revščine živelo 291.000 ljudi oziroma 50.000 več kot leta 2008. Najbolj se je povečala stopnja tveganja revščine brezposelnih, družin z otroki in samskih oseb, zlasti starejših žensk, še pojasnjuje.
Projekt sicer izvajajo štiri institucije; poleg Sursa še Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, agencija RS za okolje ter Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kar pa se tiče potrošnje, se je poraba sredstev gospodinjstev na prebivalca v letu 2013 zmanjšala za tri odstotke, kar je posledice prilagoditve potrošnje nižji ravni dohodkov. Spremenila se je tudi struktura potrošnje. V letu 2013 so tako gospodinjstva v primerjavi z letom 2008 manjši delež dohodka namenila za obleko, pohištvo, rekreacijo, hotele in restavracije, večjega pa za hrano, alkoholne pijače in tobak, stanovanje, transport in zdravstvo.
Kazalnike blaginje v Slovenije je sicer Surs prvič objavil lani, danes pa so po besedah namestnice generalne direktorice Sursa Karmen Hren predstavili osvežene podatke. Ti poleg materialne blaginje prikazujejo tudi podatke o družbeni in okoljski blaginji.
Projekt sicer izvajajo štiri institucije; poleg Sursa še Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, agencija RS za okolje ter Nacionalni inštitut za javno zdravje.
