Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, bo dvodnevni vrh Afriške unije v Johannesburgu, ki naj bi bil posvečen predvsem krizi z migranti in nemirom v Burundiju, sedaj očitno zasenčila udeležba sudanskega predsednika. Ta je pred ICC obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih v času krvavega konflikta v sudanski regiji Darfur.
Obtožbe proti njemu so bile vložene že leta 2009, a je al Bašir v minulih letih potoval skorajda zgolj po državah, ki - tako kot Sudan - niso podpisnice rimskega statuta, s katerim je bil ustanovljen ICC. JAR medtem je podpisnica in je al Baširja kot taka dolžna izročiti sodišču.
Predstavnik južnoafriške vlade je za AFP potrdil udeležbo al Baširja na vrhu v Johannesbrugu, češ da te nima več smisla zanikati. To pa je očitno ugotovil tudi al Bašir, ki se je pridružil skupinskemu fotografiranju voditeljev vrha. V modri srajci se je postavil v prvo vrsto skupaj z gostiteljem, južnoafriškim predsednikom Jacobom Zumo, in predsednikom Zimbabveja Robertom Mugabejem, ki predseduje 54-članski uniji.
Sodišče v južnoafriški Pretorii je sicer za al Baširja danes izdalo začasno prepoved izstopa iz države. Do tega je prišlo, potem ko je skupina pravnikov Southern African Litigation Centre sprožila nujni postopek z zahtevo po aretaciji sudanskega predsednika.
V skladu z odločitvijo sodišča so vse državne institucije zavezane k temu, da al Baširju preprečijo izstop iz države, je povedala pravnica iz omenjene skupine Caroline James.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
"JAR ima dolžnost aretirati ga," je dodal johannesburški pravnik Gabriel Shumba. "Če tega ne bodo storili, se bodo znašli v enakem položaju kot drugi afriški režimi, ki ne spoštujejo človekovih pravic. To je test za JAR," je menil.
Prepoved potovanja za al Baširja bo veljala, dokler sodišče o zahtevi po njegovi aretaciji dokončno ne odloči. Končna odločitev naj bi bila sprejeta še danes.
Iz ICC so medtem sporočili, da pozivajo JAR, naj zagotovi izvršitev naloga za aretacijo al Baširja. Že zadnji mesec je sodišče pritiskalo na južnoafriške diplomate, naj aretacijo izvedejo, če se al Bašir pojavi na njihovem ozemlju. A iz JAR so prejeli odgovor, da se država pri tem vprašanju srečuje z "nasprotujočimi si obveznostmi".
Nasilje v Darfurju je izbruhnilo leta 2003, ko so tamkajšnji uporniki začeli boj proti al Baširjevemu režimu. Po ocenah ZN je bilo ubitih več kot 300.000 ljudi, 2,5 milijona jih je bilo pregnanih z domov. Po trditvah Kartuma naj bi bilo sicer ubitih le okoli 10.000 ljudi.
