Petek bi lahko bil za Grčijo, če ne bo poplačala prvih 300 milijonov evrov dolga, usoden, je moč slišati iz Bruslja. Pogajanja o reprogramiranju posojil so že več mesecev na mrtvi točki, odnosi med voditelji Nemčije, Francije, Evropske komisije in Atenami pa napeti kot že dolgo ne.
Tako je bil ponedeljkov večerni sestanek, ko sta se predsednika Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde in Mario Draghi nepričakovano pridružila nemški kanclerki Angeli Merkel, francoskemu predsedniku Francoisu Hollandu in predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju na pogovoru v Berlinu o dolžniški krizi Grčije, povsem nepričakovan in kaže na alarmantno stanje. Voditelji namreč ne verjamejo, da bi bila Grčija sposobna redno odplačati svoj dolg.
Po poročanju nemškega dnevnika Die Welt je bil namen pogovora priprava končnega predloga za Atene. Iz kabineta Merklove so po srečanju sporočili, da so se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh intenzivno delali in ostali v stikih. Po pisanju britanskega Financial Timesa naj bi bil osnova za pogovor dokument Evropske komisije, ki pa za zdaj naj ne bi predvideval novih koncesij Grčiji.
Čeprav je Evropska komisija pritiskala na omilitev zahtev do Grčije, da bi jo le ohranili znotraj evroobmočja, pa naj bi IMF trmasto vztrajal pri svojih pogojih. IMF od Grčije zahteva več kot 3-milijardni rez v pokojninski blagajni in nižanje plač zaposlenim v državnih podjetjih in javni upravi ter zvišanje davkov. A tem dodatnim pogojem uradne Atene vztrajno nasprotujejo, saj poudarjajo, da so z zmanjševanjem socialnih izdatkov ter nižanjem plač in pokojnin veliko število Grkov spravili v revščino.
Diplomati, ki so prisostvovali pogovorom, so za britanski časnik podarili, da naj bi bil obravnavni dokument namenjen oceni, na katerih točkah je mogoče oblikovati sprejemljiv kompromis. Kdaj bodo Grčiji dali novo ponudbo, ostaja neznanka, a časa ni več veliko.
Cipras izločen
Grški predsednik vlade Aleksis Cipras je sicer v ponedeljek zvečer čakal na klic iz Berlina, kjer se je odvijal sestanek, a ga ni dočakal. Odzval se je včeraj in poudaril, da je Grčija mednarodnim posojilodajalcem predložila »realističen« reformni načrt, s katerim jih želijo prepričati, da sprostijo nova finančna sredstva, ki bi preprečila bankrot države. S celovitim predlogom reform želi grška vlada državo pripeljati iz recesije in končati več let trajajočo krizo.
Še v nedeljo je Cipras v kolumni za francoski časnik Le Mond zapisal, da za nastali položaj ni kriva njegova vlada in da posojilodajalci vztrajajo pri absurdnih reformah, zaradi česar prihaja do zastojev v pogajanjih. »Situacija, v kateri smo se znašli, je posledica nerazumljivega vztrajanja nekaterih ključnih igralcev v mednarodnih institucijah, in to njihovo delovanje kaže na popolno brezbrižnost do nedavne demokratične odločitve Grkov,« je med drugim zapisal Cipras.
Grčija ima v že dogovorjenem programu pomoči z EU in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) še 7,2 milijarde dolarjev, a jih mednarodni posojilodajalci ne želijo izplačati, dokler se grška vlada ne zaveže k reformam.
Grška uganka
Grčija bi po zdajšnji časovnici morala do konca junija samo IMF vrniti skoraj 1,5 milijarde evrov posojila, do konca leta pa mora posojilodajalcem povrniti kar 26,5 milijarde evrov. Če se to ne bo zgodilo, mnogi analitiki ocenjujejo, da bo Grčija bankrotirala in zapustila evroobmočje. Kot smo pred časom že pisali, se investitorji že sprašujejo, kdo bo prvi, ki bo ostal brez denarja: zasebni vlagatelji, torej lastniki obveznic in zakladnih menic, ali ECB in nacionalne banke, med katerimi je seveda tudi slovenska, ali celo IMF.
