Kan sicer ni bil eden od nedolžnih ujetnikov vojne proti terorizmu, ampak je leta 2012 priznal, da je leta 2003 operativcem teroristične mreže Al Kaida dal 50.000 dolarjev, kar so porabili za izvedbo terorističnega napada s tovornjakom bombo na hotel v indonezijski Džakarti. V napadu je umrlo 11 ljudi, okrog 80 pa jih je bilo ranjenih.
Priznal je tudi, da se je z glavnim organizatorjem terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001 Kalidom Šejkom Mohamedom dogovarjal, da bo agent Al Kaide v ZDA in bo napadal z zastrupljanjem vodnih virov in nastavljanjem eksploziva na bencinske črpalke. Kan je srednjo šolo obiskoval v ZDA v državi Maryland, kot terorista pa so ga ujeli v Pakistanu.
Njegova izpoved je prva uradno objavljena od vseh ujetnikov, ki so bili deležni tako imenovanih posebnih zasliševalskih prijemov.
Kan je priznal krivdo za sodelovanje v teroristični zaroti, umore, vohunstvo in druge zločine, za kar se je z vojaškim tožilstvom dogovoril, da dobi 19 let zaporne kazni. Kazen mu bo februarja izrekel vojaški sodnik v Guantanamu, vendar pa njegovi odvetniki želijo, da se ga preseli na civilno sodišče, kjer bi bila kazen nižja.
Cia je doslej prepovedovala objave zapiskov pogovorov med Kanom in njegovimi odvetniki, ki so jih zbirali sedem let. Ameriška vlada pa je prejšnji mesec dovolila njihovo objavo in podrobnosti so grozljive. Njegova izpoved je prva uradno objavljena od vseh ujetnikov, ki so bili deležni tako imenovanih posebnih zasliševalskih prijemov.
Administracija predsednika Georga Busha mlajšega je za te metode, ki jim v civiliziranem svetu pravijo mučenje, uporabljala posebej za te potrebe izumljen izraz. Posebne zasliševalske metode so za Kana pomenile visenje z droga ali trama brez oblek, otipavanje spolovil, potapljanje v ledeno vodo, polivanje spolovil z ledeno vodo, priklepanje na steno brez oblačil, postavljanje v posebne jeklene škornje, odrekanje spanca z glasno glasbo in močno svetlobo.
Zaradi gladovne stavke so ga potem prisilno hranili z mešanico hrane in vode skozi zadnjično odprtino, kar po mnenju zdravnikov nima nobene hranilne vrednosti. Cia trdi, da so bili v takšno hranjenje prisiljeni, ker je Kan odstranil cev iz nosa skozi katero so ga hoteli prisilno hraniti v želodec. Njegovi odvetniki trdijo, da je to navadna laž.
Ko so ga na ta način "hranili", so to počeli z umazano vodo in hrano, zaradi česar je dobival drisko, zapirali pa so ga tudi na prostem, kjer so si ga privoščile razne žuželke. Kan si je želel umreti, kar ni bilo izvedljivo, muke pa so se končale šele po letu 2005, ko je kongres sprejel zakon proti mučenju terorističnih osumljencev na pobudo republikanca Johna McCaina, ki je "posebne zasliševalske metode" doživljal kot vojni ujetnik v Vietnamu.
