Letos je med prečkanjem Sredozemskega morja umrlo že najmanj 1800 ljudi, ki so bežali od vojne, bede in vsesplošnega pomanjkanja. Evropa je bila v njihovih očeh sanjska dežela, a svojih sanj niso nikoli uresničili. Njihove sanje je pogoltnilo Sredozemlje. Evropska unija pa je to ves čas to le nemo opazovala. Italija in Grčija preprosto nista imeli resursov, da bi lahko pomagali vsem.
Misija Triton
702 begunca bi po predlogu EK sprejela Slovenija. 40.000 beguncev bi EK preselila v dveh letih.
Tragedija pred libijsko obalo, v kateri je pred tedni umrlo več kot 900 ljudi, je dodobra pretresla svet. Evropska unija ni več mogla le opazovati, in na izrednem vrhu voditeljev unije so se dogovorili o povečanju finančnih sredstev za misijo agencije za meje Frontex – Triton. Danes je agencija začela ojačano misijo Triton, v kateri aktivno sodeluje tudi Slovenija. Tako bodo na vrhuncu poletne sezone, ko se pričakuje največji naval migrantov, sodelovala tri letala, 18 patruljnih plovil in dva helikopterja. S tem želijo italijanskim oblastem pomagati pri nadzoru meja in reševanju človeških življenj. Ukrep predstavlja podvojitev, v nekaterih primerih pa celo potrojitev sredstev, ki so bila na voljo doslej.
Zunanji in obrambni ministri EU so se minuli teden dogovorili za vzpostavitev vojaške pomorske operacije uničenja poslovnega modela tihotapcev z ljudmi. Kritiki ob tem opozarjajo, da samo povečana prisotnost patruljnih čolnov ne bo rešila težav. »Težave lahko reši le normalizacija razmer v Siriji in podsaharski Afriki, od koder prihaja največ beguncev. Evropske države pa za to ne storijo prav veliko,« je pred dnevi dejal eden izmed kritikov operacije.
Porazdelitev beguncev
Skladno z napovedjo je Evropska komisija danes predstavila podroben predlog za razporeditev Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v Italijo in Grčijo, po celotni EU v prihodnjih dveh letih. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 297 teh oseb iz Italije in 198 iz Grčije. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav naj bi jih sprejela 207, torej skupno 702 begunca.
Pravna podlaga za razporeditev prosilcev za azil, upravičenih do mednarodne zaščite, je 78. člen pogodbe EU, ki v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov omogoča uvedbo začasnih ukrepov v pomoč najbolj obremenjenim članicam.
6000 evrov na begunca
Ob tem je treba poudariti, da skrb za preseljene begunce ne bo samo na plečih slovenskih davkoplačevalcev. Članice EU, ki bodo sprejele begunce, bodo namreč iz evropskega sklada za azil, migracije in integracijo (Amif) prejele 6000 evrov za vsako osebo.
A vprašanje bo, kako načrt komisije udejanjiti in ga uveljaviti, saj za to potrebujejo večinsko podporo držav članic EU. Predlog vsaj trenutno te podpore nima, je mogoče slišati po bruseljskih kuloarjih. Nekdanji francoski predsednik je namreč predlog komisije označil za neumnega, podprla ga ni niti aktualna francoska vlada. O predlogu dvomijo tudi na Poljskem, v Veliki Britaniji, na Madžarskem, Slovaškem, v Španiji in Estoniji.
»Komisija ne predlaga 'kvot', te besede ne maramo in je nismo nikoli uporabili,« je včeraj poudaril komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Prav tako komisija ne predlaga, naj članice sprejmejo nezakonite migrante, temveč le osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Sistema kvot pa zaenkrat ni podprla niti Slovenija. Premier Cerar je namreč pred tednom spomnil, da naj bi bilo sprejemanje beguncev prostovoljno, in dodal, da bi bila naša država pripravljena sprejeti le okoli 20 prosilcev za azil. Ali res nismo sposobni pokazati več solidarnosti? Vsekakor smo, a vprašanje je, koliko politične volje obstaja, da to udejanjimo in pokažemo, da nam je mar za sočloveka.
