Z novimi pravili želi EU okrepiti boj proti kaznivim dejanjem na področju davkov kot tudi preprečiti pranje denarja od trgovine z drogami ali za financiranje terorizma preko t. i. slamnatih podjetij. Četrta direktiva proti pranju denarja (AMLD) bo države članice EU prvič obvezala, da vzpostavijo osrednje registre o dejanskem lastništvu podjetij in drugih pravnih oseb, kot so skladi in fundacije. To določilo v prvotnem predlogu Evropske komisije ni bilo predvideno, ampak so ga vnesli poslanci v pogajanjih s Svetom.Besedilo direktive določa tudi posebne obveznosti poročanja za banke, revizorje, odvetnike, nepremičninske agente in igralnice ob morebitnih poskusih sumljivih transakcij, ki bi jih morali izvajati za svoje stranke. Osrednji registri bodo brez omejitev dostopni pristojnim organom pregona, službam za finančni nadzor in pooblaščenim subjektom, kot so npr. banke. Za širšo javnost - osebe in organizacije, ki bodo izkazale upravičen interes za dostop do informacij - se bo lahko zahtevala obvezna registracija na spletu in plačilo dejanskih upravnih stroškov poizvedbe.
Direktiva predvideva tudi posebno obravnavo oziroma ostrejši nadzor za politično izpostavljene osebe in njihove družinske člane, pri katerih zaradi njihove funkcije obstaja večje tveganje izpostavljenosti korupciji. Države članice bodo morale direktivo o pranju denarja prenesti v svoje nacionalne zakonodaje v dveh letih. Poslanci so v sredo sprejeli tudi uredbo o sledenju prenosov sredstev, ki pa bo začela veljati 20 dni po objavi v uradnem listu EU.
