Uvedbam kvot niso naklonjene niti Španija, Poljska, Češka, Estonija, Litva, Latvija, Madžarska, Slovaška in Velika Britanija, navaja spletni bruseljski spletni bilten EUobserver.
Na skupni novinarski konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel v Berlinu je Hollande dejal, da uvedba kvot za priseljence ne pride v poštev, ker že obstajajo pravila za nadzor na mejnih prehodih in politike za nadzor nad priseljevanjem. "Tiste, ki pridejo, ker mislijo, da je Evropa celina blagostanja, čeprav jih podjetja ne najamejo, je treba vrniti, to je pravilo," je dejal. Za te priseljence ni mogoče imeti kvot, je ocenil, ob tem pa poudaril, da pravica do azila ne more biti podvrženo kvotam.
"Na drugi strani pa so begunci, ki gredo vedno v iste države, v Nemčijo, v manjši meri v Francijo, na Švedsko ... Tu pa moramo doseči, da bodo tudi druge države lahko prevzele svoj del, temu rečemo porazdelitev," je dodal.
Nemška kanclerka je pojasnila, da sta svojima ministroma za notranje zadeve naložila, da razmislita o predlogih Evropske komisije, saj so mnoga vprašanja vredna poglobljene obravnave. Pri tem je izpostavila npr. vprašanje, kaj storiti s tistimi migranti, ki nimajo možnosti, da bi se zatekli k pravici do političnega azila.
Evropska komisija je minuli teden razgrnila novo migracijsko strategijo, ki vključuje politično sporen predlog za uvedbo obveznih kvot, ki bi zagotovila enakopravno razporeditev beguncev po EU, v primeru krize pa prerazporeditev prosilcev za azil med članicami. Izrazila je prepričanje, da bosta državi kmalu imeli skupno stališče glede tega vprašanja.