Do zavzetja Ramadija, prestolnice pretežno sunitske pokrajine Anbar na zahodu Iraka, je prišlo tudi zato, ker iraški premier Haider al Abadi skupaj z Američani ni želel uporabiti šiitskih milic, ki jih podpira Iran.
Toda kot so dokazali dogodki na terenu, si tega ne morejo privoščiti. To je danes poudaril eden voditeljev krovne "organizacije" šiitskih borcev, Hadi al Ameri. Kot je dodal, bi morali sunitski voditelji v Anbarju ponujeno pomoč šiitov sprejeti že prej.
V bližini Ramadija, zlasti v krajih Faludža in Habanija, je že več šiitskih enot, ki naj bi se pripravljale na spopad z džihadisti Islamske država.
Ramadi je padel v njihove roke v nedeljo, potem ko je padla še zadnja utrdba vladnih sil. Med drugim so izvedli serijo napadov z avtomobili bombami ter tako prevzeli nadzor nad večjim delom Ramadija, ki leži kakih 100 kilometrov zahodno od Bagdada. Na tisoče ljudi je zapustilo mesto.
Po ocenah iraških oblasti je v treh dneh spopadov za Ramadi padlo najmanj 500 ljudi. Zaskrbljenost zaradi dogodkov so izrazili tudi v Pentagonu. "Položaj je fluiden in se spreminja," je dejala tiskovna predstavnica ameriškega obrambnega ministrstva Maureen Schumann in dodala, da je še prezgodaj, da bi dajali končne ocene položaja na terenu.
Po besedah predstavnika iraške vlade Muhanada Hajmorja boji za Ramadi še niso končani. Po njegovih besedah se vladne sile v posameznih žepih še upirajo džihadistom, okrepitve pa prihajajo.
Zavzetje Ramadija je sicer ena pomembnejših zmag Islamske države, ki je lani v bliskoviti vojni zavzela obsežna območja v Siriji in Iraku. Iraške sile so nato s pomočjo zahodnih zaveznikov, zlasti ameriških letal, pa tudi iranskih borcev in poveljnikov, sprožile protiofenzivo, ki pa je bila precej počasna in izčrpavajoča.
