Kot je po seji komisije izvedela nemška tiskovna agencija dpa, na seznamu 2000 vohunskih ciljev, ki jih je BND izločila leta 2013 po razkritjih bivšega sodelavca NSA Edwarda Snowdna, ni nobenega podjetja, kar bi lahko pomenilo, da je obseg gospodarskega vohunjenja NSA s pomočjo BND manjši, kot so doslej domnevali. Kritiki namreč BND očitajo, da je pomagala NSA pri vohunjenju za nemškimi ali drugimi evropskimi podjetji. Nemški poslanci seznama na današnji seji niso videli, saj nemška vlada pred posredovanjem seznama čaka na zeleno luč ameriške strani. Prav tako ni znano, ali so na seznamu okoli 40.000 iskalnih kriterijev NSA, ki je nastal leta 2008, nemška ali evropska podjetja.
Sodelovanje med BND in NSA po terorističnem napadu 11. septembra
Nemški notranji minister Thomas de Maizeiere je pred začetkom današnje seje komisije dejal, da bo o posredovanju seznama odločala vlada kot celota. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem že opozorila na posvetovanja z ZDA, medtem ko je namestnik kanclerke Sigmar Gabriel zahteval, da parlamentarci čim prej dobijo vpogled v dokumente. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je danes izjavil, da bo ustrezna odločitev sprejeta po koncu posveta z ameriškimi partnerji. "Ne morem vam povedati, ali bo to jutri ali kak drug dan," je še dejal. Sodelovanje med BND in NSA se je začelo po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 na podlagi dogovora med državama, da bodo nemški obveščevalci v Evropi za NSA med drugim prisluškovali telefonskim pogovorom in analizirali elektronska sporočila s ciljem boja proti terorizmu.
Nemški Bild je nedavno objavil novico, da so Američani vohunili tudi za evropskim podjetji, med drugim za Airbusom, in da je urad nemške kanclerke Angele Merkel od leta 2008 vedel za to, a se ni odzval.
