V Istanbulu so bile oblasti v pripravljenosti na morebitne izgrede in so v ta namen namestile več kot 20.000 policistov. Polovica jih je varovala samo trg Taksim. Oblasti so letos zaprle vse dostope do trga, omejili so ga celo z drugačnim voznim redom metroja in tramvaja. Okrog trga so postavili železne ovire.
Kljub temu je več tisoč ljudi, ki so se na poziv več sindikatov in opozicijskih političnih strank najprej zbrali v okrožju Besiktas, poskušalo vstopiti nanj. Policija je proti njim posredovala z vodnimi topovi in solzivcem. Iz vrst protestnikov so v odgovor proti policistom poleteli kamni. Aretirali so 203 ljudi, ranjenih je bilo šest policistov in 18 protestnikov.
Taksim je bil že v preteklosti žarišče krvavih nemirov ob prazniku dela. 1. maja 1977 je bilo v spopadih na trgu ubitih 34 ljudi.
Nasilni incident je zaznamoval tudi tradicionalno zborovanje v nemškem Weimarju. Napadli so ga desničarski ekstremisti, pri čemer so bili ranjeni štirje ljudje. Napadalci na shodu so se spravili tudi na poslanca socialdemokratov Carstena Schneiderja, ko je imel nagovor. Iz rok so mu odvzeli mikrofon in vanj kričali skrajne slogane. Aretiranih je bilo 29 ljudi.
Protesti in shodi ob današnjem prazniku so potekali tudi v več drugih nemških mestih, največji so v Berlinu, Münchnu, Essnu, Trieru in Düsseldorfu. Po navedbah organizatorjev se je 470 demonstracij po celi državi udeležilo 400.000 ljudi.
V Berlinu je vodja federacije trgovinskih sindikatov Reiner Hoffmann pozval k obrambi minimalne plače pred napadi nekaterih poslancev iz vladajoče koalicije. "Ne bomo dovolili erozije minimalne plače," je dejal na zborovanju pred Brandenburškimi vrati.
Na zborovanju v Münchnu je medtem vodja sindikata IG Metall pozval k več vlaganju v izobraževanje in infrastrukturo, da bi lahko zagotovili dobra delovna mesta. "Nove tehnologije bodo resno spremenile svet dela, kar ne bi smelo voditi v nazadovanje za delovne ljudi," je dejal Detlef Wetzel.
V Atenah so tisoči ljudi na poziv sindikatov napolnili središče mesta, pridružil se jim je tudi finančni minister Janis Varufakis.
Množice ljudi so se ob današnjem dnevu zbrale tudi v številnih drugih evropskih mestih, na Dunaju se je zbrala 100.000-glava množica, več tisoč jih je praznik obeležilo v Beogradu.
V Moskvi je po Rdečem trgu na tradicionalni paradi sindikatov zakorakalo več kot 140.000 ljudi. Na čelu z županom Sergejem Sobjaninom so se z zahtevo po poštenih plačah sprehodili skozi središče mesta. Veliko udeležencev je nosilo ruske zastave in balone v nacionalnih barvah - beli, modri in rdeči. Predsednik države Vladimir Putin je medtem na slovesnosti v Kremlju pet državljanov odlikoval kot "heroje dela".
Tudi v nekaterih drugih mestih, kot sta Sankt Peterburg in Vladivostok, se je na ulice odpravilo več deset tisoč ljudi. Na ukrajinskem Krimu, ki si ga je Rusija lani priključila, je na zborovanju ob strogih varnostnih ukrepih sodelovalo 70.000 ljudi.
Še pred Evropo so praznik dela obeležili v azijskih mestih. Več deset tisoč ljudi se je zbralo v južnokorejskem Seulu, kjer so zbrani grozili s splošno stavko, če bo vlada izpeljala predvidene reforme delovne zakonodaje. "S splošno stavko se bomo zoperstavili vsakršnemu poskusu vlade, da zatre delavske pravice," je zbranim na enem od zborovanj dejal vodja federacije korejskih trgovinskih sindikatov.
Vlada predsednice Park Geun Hye si namreč prizadeva sprejeti reforme, ki bi po njihovem prepričanju vnesla fleksibilnost na rigiden trg dela, tako da bi olajšali zaposlovanje in odpuščanje.
Delavske pravice so bile tudi v ospredju protestov v tajvanski prestolnici Taipei. Približno 10.000 ljudi je od vlade zahtevalo višje plače, krajši delovnik in večjo varnost na delovnih mestih.
Za večje plače in več možnosti za zaposlitev so protestirali tudi v filipinski Manili. Več sto ljudi je v Hongkongu prav tako s plesom in petjem pozivalo k boljšim delovnim pogojem tako za lokalne kot migrantske delavce.
