"Nekoč sem na sestanku kolegija rekel, da bi komisija morala imeti svojo obveščevalno službo, ker so agenti tukaj. Ne vem pa, ali so nemški agenti dejavni tukaj," je odgovoril Juncker na vprašanje nemških novinarjev, ali meni, da so nemški obveščevalci prisluškovali njegovemu današnjemu pogovoru s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović.
Ob tem je dejal, da nima informacij o tem, kaj se je dogajalo v Nemčiji, zato bi bilo neodgovorno, da zadevo dodatno komentira. "To morajo razčistiti nemške oblasti in predvidevam, da bodo to storile," je poudaril predsednik komisije. K temu je dodal, da iz lastnih izkušenj ve, da je obveščevalce težko nadzorovati, ne le v Luksemburgu.
Junckerja je namreč leta 2013 s premierskega stolčka, na katerem je sedel 18 let in se tako ponašal z najdaljšim stažem v EU, odnesla prav obveščevalna afera. Potem ko je preiskovalna komisija luksemburškega parlamenta ugotovila, da je politično odgovoren za sporne dejavnosti luksemburške obveščevalne službe, od nezakonitega prisluškovanja telefonskim pogovorom do korupcije, je sam odstopil.
Glavni govorec komisije Margaritis Schinas je danes k Junckerjevim besedam dodal še to, da ima EU stvari pod nadzorom, natančneje pa svojih besed ni želel pojasniti, češ da ne bo na novinarski konferenci razpravljal o varnostnih ukrepih.
Nemški časnik Süddeutsche Zeitung danes piše o tem, da je nemška obveščevalna služba BND sodelovala z ameriško NSA pri političnem vohunjenju za visokimi predstavniki Evropske komisije, Elizejske palače in Quai d'Orsayja.
Pred dnevi pa sta nemška časnika Spiegel in Bild poročala o tem, da so v uradu nemške kanclerke Angele Merkel od leta 2008 vedeli za sodelovanje nemških obveščevalnih služb z ameriškimi pri vohunjenju za nemškimi podjetji, pa niso storili ničesar.
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere se bo zaradi teh očitkov predvidoma prihodnji teden zagovarjal pred pristojnim odborom bundestaga.
Najnovejša vohunska afera meče senco na nemško vlado, ki je bila videna predvsem kot žrtev ameriškega vohunjenja, potem ko je leta 2013 žvižgač Edward Snowden razkril množično vohunjenje NSA v Evropi, tudi v Nemčiji.
