Hrvaška zaenkrat ni imela izkušenj z množico prebežnikov, kot jih imata Italija in Malta. Edini primer, ko so na kakšnem plovilu odkrili migrante, so zabeležili v začetku julija 2012. Takrat so na motorni jadrnici v bližini otoka Mljet odkrili 65 ljudi iz Somalije, Egipta, Sirije in Afganistana. Kot je ocenila Tea Vidović, ki se v okviru nevladne organizacije Center za mirovne študije ukvarja s prosilci za azil in njihovo integracijo na Hrvaškem, tudi trenutni trendi ne kažejo na spremembo migrantskih poti proti Hrvaški.
Po podatkih hrvaške policije so lani obravnavali 453 prošenj za azil. Več kot polovico so jih vložili državljani Alžirije, Sirije, Egipta, Maroka, Nigerije, Pakistana, Tunizije in Bangladeša. V prvih treh letošnjih mesecih so prejeli 66 zahtev, znova največ od prosilcev iz Alžirije in Sirije, sledijo Maročani in Afganistanci.
Hrvaška ima dva centra, v katerih so nameščeni prosilci za azil in prebežniki. Večji je v Zagrebu in manjši v Kutini, skupaj pa lahko sprejmeta 700 oseb. Obstaja še nekaj manjših centrov za sprejem prebežnikov, kot je novi začasni center v policijski postaji v Vrgorcu ob meji z BiH. Po mnenju Vidovićeve se takšnih zmogljivosti ne more oceniti kot pripravljenost države za sprejem večjega števila beguncev.
Hrvaške oblasti pogosto navajajo, da je Hrvaška zgolj tranzitna država za prebežnike, a si je po mnenju Vidovićeve ob tem treba zastaviti vprašanje, kakšen je sploh sistem integracije prebežnikov in zakaj begunci ne želijo živeti na Hrvaškem. "Menim, da Hrvaška sama skrbi za to, da je tranzitna država in država, kjer begunci niso dobrodošli," je ocenila.
Po njenem mnenju je predvsem treba izdelati integracijski sistem za prosilce azila in begunce. Spomnila je, da se ne izvajajo niti zakoni, ki urejajo status oseb, ki bi rade ostale na Hrvaškem.
Na Hrvaškem je bilo od leta 2004 vloženih nekaj manj kot 4800 prošenj za azil, pozitivno rešenih pa je bilo 80. Še nekaj več kot 140 ljudi pa je dobilo neko vrsto nadomestne zaščite, kažejo podatki agencije ZN za begunce. Hrvaška vlada bo 1. julija vložila zahtevo za pristop v schengenski pravni red. Med drugim je kot dokaz pripravljenosti izpostavila, da je bilo v letu 2014 na Hrvaškem skoraj za petino manj ilegalnih migrantov kot v letu 2013.
V Banskih dvorih so prepričani, da so izpolnili vse zahteve za izpolnitev enega od hrvaških strateških ciljev, predvsem ko gre za dosežene enotne standarde EU na njenih zunanjih mejah in ukinitev nadzora na notranjih.
Tudi zaradi tega, da bi pokazala pripravljenost za schengen, se je Hrvaška odločila, da s 73-metrsko ladjo obalne straže Andrija Mohorovičić in 40-člansko posadko sodeluje v operaciji Triton.
