Kot je poudarila Pavlič Pivkova, ni nobenega dvoma, da je odločitve sodišč treba spoštovati. Tako so spoštovali odločitev, da se zadeva dodeli drugemu sodniku v novo odločanje, čeprav iz odločbe po njenih besedah niso izhajali vzroki za to.
Sodnica bo sprejela tudi odločitev glede zastaralnega roka, saj je odločitev o tem, katere zakonske določbe imajo prednost pri tej presoji, del sojenja. Kazenski zakonik ima namreč od novembra 2008 posebno določbo, po kateri je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve, je povedala Pavlič Pivkova.
Sodnica bo tako morala presoditi, ali naj v tej zadevi obveljajo določbe prejšnjega zakonika, v skladu s katerimi bi kaznivo dejanje absolutno zastaralo avgusta letos, ali pa bi z vidika za obdolžene milejše obravnave veljalo upoštevati novejši kazenski zakonik.
Kot je opozorila Pavlič Pivkova, pa se mora sodnica najprej seznaniti s spisom, ki obsega skoraj 22.000 strani, preden bo lahko razpisala datum začetka sojenja. Bo pa sodnici omogočeno, da bo zadevo obravnavala absolutno prednostno, obenem pa bo v največji možni meri razbremenjena reševanja drugih zadev. V tem trenutku tako ni mogoče napovedati, kdaj se bo sojenje začelo in koliko časa bo trajalo.
Pavlič Pivkova je ob tem še opozorila, da je tudi ustavno sodišče v tem primeru nesporno ugotovilo obstoj znakov kaznivih dejanj, vendar pa je v odločbah izpostavilo, da jih redna sodišča niso dovolj natančno opredelila. S tega vidika pa se po besedah Pavlič Pivkove poraja skrb, s kakšni sredstvi bo država v prihodnje lahko razkrivala in učinkovito preganjala korupcijska kazniva dejanja.
