Predsednica ORaH Mirela Holy, ki je tudi edina poslanka levičarske zelene stranke, je danes potrdila, da je predsedniku sabora Josipu Leku v petek izročila več kot 15 podpisov poslancev, ki jih je potrebovala za vložitev interpelacije proti vladi zaradi ravnanja pri energetskih projektih v Jadranskem morju.
Holyjeva je interpelacijo predstavila prejšnji četrtek, tako kot HDZ, ki je zahteval ustavitev vseh postopkov v okviru projekta raziskav in izkoriščanja nafte in plina. Hrvaška vlada je v začetku leta izbrala prve koncesionarje, med katerimi so energetske družbe Marathon Oil, OMV, Eni, Medoilgas in Ina.
ORaH je pobudo za saborsko razpravo okrepil tudi s kampanjo Reci NE nafti v Jadranu, DA trajnostnem razvoju, med katero nameravajo zbirati podpise državljanov pod peticijo, s katero bi od vlade zahtevali, naj vsaj spoštuje zakonske predpise pri izvajanju projekta v Jadranu.
Kot je pojasnila Holyjeva na današnji novinarski konferenci v Zagrebu, z interpelacijo niso usmerjeni proti okoljevarstvenim vidikom projekta, temveč na domnevne proceduralne napake pri njegovem izvajanju.
Izpostavila je tudi, da niso a priori proti raziskavam in izkoriščanju plina v Jadranu, medtem ko ocenjuje, da bi bili naftni bili uničujoči za Jadran, kot najbolj vreden hrvaški gospodarski vir.
HDZ je prejšnji teden kritizirala vlado zaradi neodgovornosti, ker je brez javnega razpisa prepustila zasebnemu norveškem podjetju Spectrum Geo Limited seizmološke raziskave ob hrvaški obali Jadrana. Spraševali so, ali je vlada sploh zavarovala strateške energetske podatke, ki so jih dobili pri raziskavi.
V Spectrumu so ocenili, da gre lahko za tri milijarde 159-litrskih sodov surove zalog nafte.
Kot je pojasnila HDZ v svojem predlogu interpelacije, ki jo je poslala v sabor, niti v največji opozicijski stranki ne nasprotujejo raziskavam in izkoriščanju ogljikovodikov iz Jadrana, sicer pa so nezadovoljni z domnevno netransparentnim postopkom izvajanja projekta. Opozorili so tudi, da vlada ni pravočasno opravila posvetovanj s sosednjimi državami v skladu s ESPOO konvencijo, ki ureja vprašanja čezmejnih vplivov na okolje.
Slovenija in Italija sta v začetku leta zaprosili Hrvaško za vključitev v postopek presoje vplivov izkoriščanja ogljikovodikov na Jadranu, potem ko o zadevi nista bili uradno obveščeni.
Predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović je zavrnil očitke opozicije, da gre za netransparenten postopek. Dejal je, da "se bližajo volitve in si nekateri želijo biti največji ekologi na svetu". Gre za prvi zahtevi za interpelacijo levosredinske vlade od decembra 2011, ko je na parlamentarnih volitvah prevzela mandat za vodenje Hrvaške.
Milanović je ocenil, da z interpelacijo nekateri poskušajo ustaviti velik mednarodni projekt, kar po njegovih besedah "ni patriotsko dejanje". Pričakuje, da bodo energetske platforme v hrvaškem Jadranu prinesle nova delovna mesta in pomenile velik zaslužek za celotno državo.
Hrvaška vlada je lani ponudila možnost raziskav na 29 raziskovalnih območjih v Jadranu, za začetek poslov v desetih raziskovalnih območjih pa so januarja začeli pogajanja z izbranimi koncesionarji. Podpis pogodb je bil predviden za začetek aprila, a dogovorov očitno še niso sklenili.
