Poročilo, ki opozarja predvsem na zmanjšane zaloge vode v letu 2050 v državah v razvoju, poziva k vladnim politikam ter javnim in zasebnim naložbam, s katerimi bi zagotovili vzdržno proizvodnjo kmetijskih pridelkov, živine in rib, ki bi zaščitila tudi vodne vire, so sporočili iz FAO.
Tovrstni ukrepi so ključnega pomena za zmanjševanje revščine, povečanje prihodkov in zagotovitev prehranske varnosti za številne ljudi na ruralnih in urbanih območjih, izpostavlja poročilo, predstavljeno na sedmem svetovnem forumu o vodi, ki do petka poteka v južnokorejskih mestih Daegu in Gyeongbuk.
Za onesnaževanje vodnih virov so ponekod odgovorni tudi intenzivno kmetijstvo, industrijski razvoj in naraščanje mest, izpostavlja poročilo.
Poročilo navaja, da bo do leta 2050, ko bo po ocenah na svetu živelo devet milijard ljudi, potrebnih 60 odstotkov več hrane oz. v državah v razvoju kar do 100 odstotkov več. Ob tem bo kmetijstvo še naprej glavni porabnik vode. V številnih državah bodo zanj porabili okoli dve tretjini ali več zalog vode iz rek, jezer in vodonosnikov.
Kljub naraščajoči urbanizaciji bo v letu 2050 velik del svetovnega prebivalstva in večina revnih še naprej živela od kmetijstva, ki pa bo moralo za vodne zaloge tekmovati z mesti in industrijo. Kmetovalci bodo morali najti načine za povečanje proizvodnje ob omejenih zalogah vode in zemlje.
Trenutno se s pomanjkanjem vode sooča več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, do leta 2050 bosta z njim soočeni že dve tretjini. Krivec je predvsem prevelika poraba vode za proizvodnjo hrane in kmetijstvo. Na velikih območjih Južne in Vzhodne Azije, Bližnjega vzhoda, Severne Afrike ter Severne in Srednje Amerike porabijo več podtalnice, kot se jo lahko obnovi naravno.
Kot poudarja, so nujne izboljšave za pomoč kmetovalcem in njihovo opolnomočenje, za kar bodo potrebne javne in zasebne naložbe ter podporno usposabljanje. Ključno je tudi, da se vodne pravice podjetjem dodeljuje na pravičen in vključujoč način. Pri tem poročilo posebej izpostavlja potrebo po zagotovitvi vodnih in zemljiških pravic ter dostopa do njih na način, ki bo okrepil vlogo žensk, ki so v Afriki in Aziji odgovorne za večino kmetovanja.
Poročilo prav tako opozarja na učinke globalnega segrevanja ozračja in potrebo po večjih prizadevanjih za zaščito gozdov in goratih območij, kjer izvira večina zalog pitne vode.
