Ker je predsednica Državnotožilskega sveta Alenka Mežnar že povedala, da imajo "druge prioritetne naloge" in tako "mislim da sporočila, da ne bo nič naredila", v državi po Gorenakovih besedah ni nikogar več, ki bi lahko začel postopek zamenjave Fišerja. Zakon o državnem tožilstvu namreč določa, da lahko menjavo generalnega državnega tožilca DZ predlaga le Državnotožilski svet.
Poleg samega odstopa tako edina zakonita možnost ostaja sprememba zakona, je opozoril Gorenak. Ta bi se lahko po njegovem mnenju spremenil tako, da bi lahko razrešitev predlagal tudi minister.
Omenjeno spremembo lahko po besedah poslanca pripravi pravosodni minister, sicer jo bodo, kot napoveduje, pripravili v SDS. Ima pa po Gorenakovih besedah Klemenčič tudi možnost, da prepriča Državnotožilski svet, naj predlaga Fišerjevo razrešitev.
Gorenak ocenjuje, da je Slovenija edina država, ki ima na vrhu tožilstva osebo, ki je ravnala koruptivno. Poleg tega po besedah poslanca "vse kaže, da je Fišer tudi goljuf". Kot je dejal, je namreč Fišer nedavno sodeloval na dnevih prava v Kranjski gori, svoj nastop je opravil v rednem delovnem času, zanj pa prejel honorar. "To pomeni, da je bil dvakrat plačan," je opozoril Gorenak.
Z Državnotožilskega sveta so danes za STA sporočili, da bodo pri obravnavanju zaključnih ugotovitev KPK glede Fišerja ravnali v skladu s pristojnostmi ter po razpravi sprejeli in objavili svoje stališče. Trenutno je sicer "prednostna naloga popolnitev kadrovske zasedbe v državnem tožilstvu, ki je za nemoteno delovanje okrožnih državnih tožilstev nujna," so zapisali.
KPK je v petek objavil poročilo o nadzoru nad zaposlitvijo Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Pri tem je ugotovil, da sta Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar ravnala koruptivno, ker sta s kršenjem zakonodaje Škrlecu z imenovanjem omogočila nepremoženjsko korist. Da je v postopku imenovanja prišlo do kršitev, sta ugotovila tudi upravno sodišče in pravosodno ministrstvo. Inšpektorat za javni sektor pa je ugotovil nepravilnosti pri sistematizaciji delovnih mest na vrhovnem državnem tožilstvu, medtem ko se je glede presojanja samega imenovanja izrekel za nepristojnega.
