Netanjahu je ocenil, da dogovor ne bo preprečil Iranu pot do jedrske bombe, ampak mu bo to pot tlakovala. "Povečal bo tveganje za širjenje jedrskega orožja in vojno," je dejal.
Okvirnega dogovora, ki je podlaga za dokončni sporazum med Iranom in svetovnimi silami do 30. junija, sicer ni brez zadržkov hvalil niti Obama, čeprav ga je označil kot najboljšo od treh možnosti. Drugi dve sta bombardiranje Irana, ki bo potem še bolj kljubovalen, ali nadaljevanje sankcij brez inšpekcij, kar Iranu omogoča nadaljevanje jedrskih aktivnosti brez nadzora.
"Neizbežne kritike dogovora lahko vprašam le to, če resno mislijo, da je dogovor s podporo svetovnih sil slabša izbira kot tveganje še ene vojne na Bližnjem vzhodu in slabša izbira od tega, kar smo delali skoraj dve desetletji?" je dejal Obama. Poudaril je, da so to resne svari, ki zadevajo vojno in mir, zato jih je treba ocenjevati na podlagi tega, kaj je najboljše za ameriško nacionalno varnost.
"Če kongres ubije dogovor brez pametne alternative, potem bodo krivdo za poraz diplomacije nosile ZDA. Mednarodna enotnost bo propadla in pot do konflikta se bo razširila," je dejal Obama, ki ve kaj ga čaka v kongresu, kjer je več zaveznikov Izraela kot Bele hiše.
Republikanci so bili v kritikah sicer presenetljivo zadržani. Verjetno zato, ker si velika večina Američanov ne želi nove vojne na Bližnjem vzhodu in glede na ankete trdno podpira diplomatsko rešitev.
Kljub temu pa se na obzorju zbirajo temni oblaki. Predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose, republikanec Bob Corker iz Tennesseeja je skupaj z demokratskim kolegom Robertom Menendezom iz New Jerseyja pripravil predlog zakona, po katerem mora Obama v petih dneh od sprejetja dogovor prinesti v kongres. Tu bi se nato začela 60-dnevna razprava o predlogu, preden se lahko ukinejo kakršnekoli sankcije proti Iranu. Če dve tretjini kongresa zavrneta sporazum, Obama sankcij ne bo mogel odpraviti in priprave na naslednjo vojno se lahko začnejo.
Obama menda namerava dogovor skupaj z drugimi članicami Varnostnega sveta ZN najprej potrditi na ZN, ne glede na to, pa nasprotuje Corkerjevemu in Menendezovemu predlogu, ker trenutno ni jasno, koliko kongresnikov ima na svoji strani. Corker je dejal, da je potrebno počakati na podrobnosti, vendar pa mora kongres glede na vso iransko zgodovino sporazum pregledati, preden bo šel v ZN.
"Če se lahko diplomati pogajajo dve leti, ima lahko tudi kongres čas za pregled sporazuma, ki bo v temeljih spremenil naše odnose z Iranom in sankcije, ki jih je uvedel kongres," pa je povedal Menendez, ki se sicer trenutno otepa obtožb o korupciji. K pregledu dogovora je pozval tudi predsednik predstavniškega doma, republikanec John Boehner iz Ohia, senator iz Arkansasa, republikanec Tom Cotton pa ga je povsem sesul.
Cotton je skupaj z nekaterimi kolegi Iranu napisal pisno opozorilo, da lahko senat z enim zamahom odpravi vsak dogovor. "Edini sprejemljivi dogovor je popolna jedrska razorožitev Irana, ki nima pravice do plemenitenja urana za orožje. Pogajati se je potrebno s pozicije moči. Okvirni dogovor pomeni nevarne koncesije Iranu," je dejal Cotton.
Reakcije sicer niso bile le negativne. Demokratka Hillary Clinton je dogovor označila kot pomemben korak na poti do preprečitve jedrskega Irana, ki ne bo enostavna. Dejala je, da bo hudič v podrobnostih, vendar pa si diplomacija za zdaj zasluži možnost uspeha. Vodja senatnih demokratov Harry Reid iz Nevade je izrazil previden optimizem, saj je diplomatska rešitev veliko bolj zaželena kot alternative.
Okvirni dogovor med drugim Iranu pušča objekt za plemenitenje urana za jedrsko energijo v Natanzu, podoben objekt Fordo pa se bo preoblikoval v jedrski raziskovalni center. Objekt za plutonij v Araku bo prav tako prenehal s proizvodnjo. Iran bo inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) predal v nadzor dve tretjini svojih centrifug in jih bo imel namesto 19.000 v uporabi le 5060. Sankcije se lahko odpravijo le, ko bodo inšpektorji IAEA potrdili, da je Iran uresničil dogovorjeno.
