"Nameravam izdati ustrezno dovoljenje," je za grško televizijo dejal Paraskevopulos. Ob tem je dodal, da bo dokončno odločitev sprejela vlada pod vodstvom premierja Aleksisa Ciprasa. Grško vrhovno sodišče je leta 2000 v tožbi preživelih žrtev pokola nemške vojske v vasi Distomu leta 1944 razsodilo, da se lahko zaradi poplačila tožnikov zapleni nemško premoženje v Grčiji. Pred tem je deželno sodišče v mestu Livadeja v osrednji Grčiji preživelim žrtvam priznalo 28 milijonov evrov odškodnine.
Na podlagi sodbe vrhovnega sodišča bi se lahko za odškodnino zaplenile nepremičnine, kot so tiste, ki pripadajo Inštitutu Goethe v Grčiji. Paraskevopulos je danes pojasnil, da mora minister odrediti izvršitev sodbe in da je to pripravljen storiti. A še nekaj ur prej je dejal, da bo njegova odločitev odvisna od pogajanj vlade glede vprašanja reparacij.
Grški parlament je sicer v torek zvečer soglasno sprejel ukrep za ponoven zagon dela odbora, ki bo obravnaval zahteve po vojni odškodnini.
Ciprasova stranka Siriza trdi, da Nemčija Grčiji dolguje še skupno okoli 162 milijard evrov, kar je približno polovica javnega dolga Grčije, ki presega 315 milijard evrov. Nemčija je med vojno štiri leta okupirala Grčijo, nacisti pa so od njene centralne banke izsilili posojilo, ki je finančno uničilo državo.
Berlin trdi, da je Nemčija sicer za škodo, ki so jo povzročili nacisti, konec 50. let prejšnjega stoletja sklenila odškodninske sporazume z 12 zahodnimi državami, med drugim leta 1960 tudi z Grčijo, ki je prejela takratnih 115 milijonov nemških mark.
