Po odločitvi ustavnega sodišča so Glavaša januarja izpustili iz zapora v Mostarju v BiH, kjer je prestajal zaporno kazen od leta 2011. Glavaš je maja 2009, preden so objavili razsodbo, s katero so ga spoznali za krivega, ker ni preprečil umorov in trpinčenja civilistov v Osijeku leta 1991, pobegnil v BiH.
Glavaš, nekdanji član takratne vladajoče HDZ, je prvi poslanec hrvaškega sabora, ki je ostal brez imunitete zaradi suma, da je sodeloval v vojnih zločinih. Politično se je tudi v zaporu v BiH angažiral v stranki Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB), ki jo je ustanovil leta 2005, potem ko je bil izbrisan iz članstva HDZ.
Zagrebško županijsko sodišče je februarja letos določilo, da se nekdanji poveljnik obrambe Osijeka v vnovičnem drugostopenjskem postopku lahko brani s prostosti in Glavaš se je v začetku februarja vrnil v Osijek. Po pritožbi tožilstva je vrhovno sodišče v sredo zahtevalo, da Glavaša znova priprejo, ker so ocenili, da bi lahko uničil dokaze ali vplival na priče v ponovljenem postopku.
Glavaša bodo iz Osijeka danes prepeljali v zagrebški pripor v Remetincu. Tam bo lahko ostal do pravnomočne sodbe v postopku, ne pa dlje od kazni, na katero je nepravnomočno obsojen. Nepravnomočno je bil obsojen na deset let zapora, a je vrhovno sodišče kazen omililo na osem let.
Hrvaški kazenski zakonik določa pripor do pravnomočnosti sodbe za vse obsojence, ki so bili obsojeni na več kot pet let zapora.
Glavaševi odvetniki so napovedali, da se bodo zaradi vnovičnega pripora pritožili na ustavno sodišče.
Proti Glavašu so trikrat začenjali sojenje za umore in trpinčenje civilistov v Osijeku leta 1991 in 1992. Tragični dogodki so v hrvaških medijih znani tudi kot primera "selotejp" in "garaža". Njegov primer kaže tudi vse težave hrvaškega pravosodja.
Preden so policisti danes prijeli Glavaša, je na Facebooku zapisal, da bo začel gladovno stavko, potem ko ga bodo šestič prijeli na Hrvaškem. Prvič je končal v priporu aprila 2007. V priporu je sicer večkrat gladovno stavkal, ker vztraja, da je nedolžen.
