Reformo je ameriški predsednik Barack Obama postavil za krono svojih notranjepolitičnih prizadevanj, njen cilj pa je zdravstveno zavarovanje omogočiti velikemu delu Američanov, za katerega je bila doslej tovrstna varnost ali predraga ali povsem nedostopna.
Okoli globoko spolitiziranega programa Obamacare se že vse od njegovega sprejetja krešejo mnenja. Tudi devet sodnikov vrhovnega sodišča je razdeljenih glede na strankarske preference in tako kot junija 2012 bo jeziček na tehtnici znova njegov konservativni predsednik John Roberts. Slednji je pred tremi leti potegnil s štiričlansko liberalno manjšino sodišča in rešil zdravstveno reformo.
Tudi sicer so akterji enaki kot pred tremi leti. Demokratska vlada z odvetnikom Donaldom Verrilljem stoji nasproti štirim tožnikom iz republikanske zvezne države Virginia, ki jih zastopa karizmatični Michael Carvin. Vložki so visoki, saj bi lahko najvišji ameriški pravosodni organ podrl enega izmed stebrov Obamacare, kar bi neizbežno vodilo v porušenje celotne reforme, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Pred sodniki je vprašanje, ali ima več kot sedem milijonov ljudi, ki se je v zdravstveno zavarovanje prijavilo prek temu namenjene spletne strani Obamove administracije, pravico ali ne do davčne olajšave.
Od 50 držav jih je 34, večinoma republikanskih, zavrnilo zagotovitev t. i. spletnih borz, ki naj bi posamezniku zagotovile konkurenčno izbiro zdravstvenega zavarovanja.
Obamacare stoji na treh stebrih. Prvi od zavarovalnic zahteva zagotovitev dostopnega zasebnega zdravstvenega zavarovanja za vse Američane, ne glede na to, ali so bolni ali zdravi. Drugi od vsakega posameznika zahteva, da se zavaruje, sicer mu grozi denarna kazen, kar naj bi zagotovilo prerazporeditev sredstev med revne in bolne. Ta steber je bil na tnalu pred tremi leti. Tokratna tožba pa se nanaša na tretji steber, ki določa davčno olajšavo, kar naj bi zavarovanje omogočilo tudi najrevnejšim.
Američani se lahko od začetka veljavnosti reforme januarja lani v zdravstveno zavarovanje vpišejo v svoji zvezni državi, če pa njihova država te storitve ne želi zagotoviti neposredno, pa prek spletne strani ameriškega ministrstva za zdravje.
Od 50 držav jih je 34, večinoma republikanskih, zavrnilo zagotovitev t. i. spletnih borz, ki naj bi posamezniku zagotovile konkurenčno izbiro zdravstvenega zavarovanja. Pred vrhovnim sodiščem se je znašel kratek stavek v Obamacare, ki davčno pomoč ponuja tistim, ki zavarovanje kupijo na borzi, "ki jo je ustanovila država".
Nasprotniki reforme trdijo, da zaradi teh nekaj besed ljudje, ki so zavarovanje kupili v zveznem sistemu, torej prek spletne strani ministrstva za zdravje, nimajo pravice do davčnih olajšav. Podporniki Obamacare pa na drugi strani trdijo, da je bil namen kongresa olajšave zagotoviti vsem in da bi moralo devet vrhovnih sodnikov slediti duhu in ne jeziku reforme, pojasnjuje nemška tiskovna agencija dpa.
