Potem ko se je Nizozemska leta 1941 predala v roke takratni Nemčiji in so ti že začeli z izvajanjem ukrepov proti judom – te so umaknili z vseh vidnih položajev v družbi, na primer tudi iz vseh izobraževalnih ustanov, se je v Amsterdamu 25. februarja leta 1941 začela tako imenovana februarska stavka v podporo judom.
Skupaj je protestirala velika večina prebivalcev glavnega mesta Nizozemske. Dan pred tem je nizozemska komunistična partija natisnila letake s pozivom k stavki. Že naslednje jutro so prvi protestirali vozniki mestnih tramvajev, sledili so jim še drugi delavci, zaposleni v mestnih podjetjih, pridružile pa so se tudi vse šole. Nemci so takoj začeli izvajati nekatere ukrepe, da bi stavko zatrli, a so se prav zaradi tega protestu pridružili še številni drugi Nizozemci, tudi iz bližnje okolice glavnega mesta. Protest sicer ni trajal dolgo, le do 27. februarja, torej le dva dni. Večino protestov je nemška policija vendarle zatrla. Kljub neuspehu protesta pa je ta izrednega pomena, saj je bil to prvi korak proti nacističnemu ravnanju z judi v Evropi.
Naslednji protest z enako težnjo se je zgodil novembra istega leta, organizirali so ga študentje, nato pa še aprila in maja leta 1943, ki je prerasla v oborožene spopade na nacionalni ravni. Nizozemcem so s protesti proti nacistom sledile še številne druge države, denimo Grki leta 1942, Danci poleti leta 1943, Luksemburžani avgusta 1942, Belgijci maja 1941, Norvežani septembra istega leta in Francozi maja in junija prav tako leta 1941.
Protest vsako leto počastijo s pohodom v Amsterdamu, v ta namen pa so postavili tudi kip, ki predstavlja navadnega delavca, ki se je pridružil takratnim protestom.
Dogodki na današnji dan
1904 – na Dunaju odprta razstava Slovenskega umetniškega društva Sava
1929 – ustanovljena umetniška skupina Zemlja
1941 – na Nizozemskem se vrstijo stavke v podporo aretiranih judov
1945 – ameriška vojska zavzame Düren in Jülich
1964 – Muhammad Ali postane svetovni prvak v boksu
Rojstva
1259 – Branka Portugalska, princesa, redovnica
1707 – Carlo Goldoni, italijanski dramatik
1709 – Jožef Mrak, slovenski gradbenik, geodet
1778 – José de San Martín, argentinski general
1841 – Pierre-Augoste Renoir, francoski slikar
1842 – Karl Friedrich May, nemški pisatelj
1866 – Benedetto Croce, italijanski filozof, zgodovinar, politik
1890 – Albin Mlakar, slovenski vojak
1890 – Vjačeslav Mihajlovič Molotov, sovjetski politik
1898 – Ivan Čargo, slovenski slikar
1906 – Domingo López Ortega, španski matador
1917 – John Anthony Burgess Wilson, angleški pisatelj
Smrti na današnji dan
891 – Fudživara Motocune, japonski državnik
1246 – Dafydd ap Llywelyn, valižanski princ
1265 – Ulrik I., grof Württemberga
1305 – Gerhard II. iz Eppsteina, mainški nadškof, knez elektor
1547 – Vittoria Colonna, italijanska pesnica
1634 – Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein, češki vojskovodja
1713 – Friderik I., pruski kralj
1819 – Francisco Manuel do Nascimento, portugalski pesnik
1852 – Thomas Moore, irski pesnik
1865 – Otto Ludwig, nemški pisatelj, dramatik, kritik
1950 – Engelbert Gangl - Rastislav, slovenski pisatelj, pesnik
1956 – Marij Kogoj, slovenski skladatelj
1957 – Mark Aleksandrovič Landau – Mark Aldanov, ruski pisatelj
1983 – Thomas Lanier »Tennessee« Williams, ameriški pisatelj, dramatik
1999 – Glenn Theodore Seaborg, ameriški kemik, nobelovec 1951