ZDA položaje IS tam sicer bombardirajo že od lanskega poletja. Pri Obamovi prošnji kongresu gre le za pravno-formalno ureditev vprašanja, potem ko ga nekateri kritizirajo, da je sprožil vojno brez kongresa, ki je po ustavi edini pooblaščen za ta vprašanja. Med najglasnejšimi so prav tisti, ki se najbolj zavzemajo za bolj odločno vojaško posredovanje proti IS.
Obama je bil leta 2008 izvoljen zaradi nasprotovanja vojni proti Iraku in si želi ameriško vpletanje v krize po svetu zmanjšati na najmanjšo možno mero, vendar pa mu dogodki tega ne dovolijo.
Obamovo dilemo sta v torek zvečer v komični oddaji The Daily Show lepo prikazala Jon Stewart in egiptovski komik Basem Jusef, ki mu pravijo Jon Stewart iz Egipta. Na Stewartovo vprašanje, kaj naj ZDA storijo, da jih bodo v arabskem svetu manj sovražili, je Jusef odgovoril, da naj se poberejo od tam.
Takoj nato pa je dodal: "No, morda ne ravno takoj. Radi bi še nekaj vašega denarja, orožja, investicij. Torej če se lahko poberete postopoma, bi vam bili zelo hvaležni."
Obama je v pismu kongresu zatrdil, da IS predstavlja veliko grožnjo prebivalcem in stabilnosti Iraka, Sirije, širšega Bližnjega vzhoda in tudi nacionalni varnosti ZDA. Zato bi bila potrditev avtorizacije uporabe sile najboljši možni prispevek kongresa k boju proti IS.
Vendar pa republikanski kritiki Obame zavračajo predlog, ker je v njem tudi izrecna prepoved prihodnjih trajnih ofenzivnih bojnih operacij. Liberalni kritiki Obame pa ne želijo nikakršne vojaške udeležbe ZDA na Bližnjem vzhodu.
Obamov predlog posredovanje ZDA proti IS omejuje na tri leta, z možnostjo podaljšanja v primeru potrebe. Kot razlog, da je ukrepanje nujno, je navedel tudi usodo ameriških talcev, ki so umrli v rokah IS.
Liberalne kritike predsednika moti tudi to, da v predlogu ni nobene geografske omejitve glede tega, kje vse lahko ZDA preganjajo islamske teroriste. Predlog resolucije za avtorizacijo uporabe sile bo v primeru potrditve odpravil resolucijo iz leta 2002 o uporabi sile proti Iraku.
Obama je zaradi nasprotovanja tej resoluciji postal predsednik ZDA, v primeru IS pa jo je izkoristil za bombardiranje položajev teroristov in pošiljanje vojaških inštruktorjev v Irak. Ironije se zaveda tudi sam, zato predlaga novo resolucijo.
Obenem pa bi resolucija, ki je leta 2001 avtorizirala vojno proti teroristom Al Kaide, ostala v veljavi. Obama napoveduje, da bo tudi ta v prihodnje odpravljena, vendar za liberalne demokrate to ni dovolj.
Obe strani v kongresu napovedujeta temeljita zaslišanja in vročo razpravo, za Obamo pa se ponavlja leto 2013, ko je bil svet ogorčen zaradi uporabe kemičnega orožja v Siriji. Obama je začel namigovati na možnost uporabe sile proti silam sirskega predsednika Bašarja al Asada, kongresniki pa so zahtevali, naj pride k njim po avtorizacijo.
Ko je to storil, so ga napadli zaradi neodločnosti. Obamo in kongres je takrat iz zadrege izvlekel Asad, ko je privolil v uničenje zalog kemičnega orožja v Siriji.
Razprava o avtorizaciji sile proti IS se bo v Washingtonu nadaljevala, kar pa na terenu ne pomeni nobene razlike. Ameriška letala bodo še naprej bombardirala teroriste, ameriških vojakov pa Obama ne bo poslal v boj.
