Kot v spletni izdaji pojasnjuje časnik, bi se po mnenju Berlina lahko odpovedali rednemu nadzoru, ki ga opravlja trojka Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB), Grčiji pa namesto tega določili le splošne gospodarsko-politične cilje. Kot je v nemških vladnih krogih izvedel časnik, so sicer v to pripravljeni privoliti le, če se bo nova grška vlada načeloma držala začrtanih reformnih usmeritev in varčevanja.
Juncker naj bi novemu grškemu premierju Aleksisu Ciprasu prišel naproti tudi glede njegovih prizadevanj za zvišanje minimalne plače v Grčiji. Je pa Juncker odločno proti Ciprasovi zamisli o odpisu grškega dolga, še piše časnik, ki se sklicuje na vire blizu Junckerju.
Nova grška vlada pod vodstvom levičarske Sirize je trdno odločena vsaj olajšati pogoje mednarodnega programa pomoči, ki je državo po letu 2010 rešil pred bankrotom. Grški finančni minister Janis Varufakis je v petek sicer razburil z izjavo, da grška vlada ne bo sodelovala z mednarodnimi posojilodajalci oz. trojko. A sledila je omilitev stališč in grška vlada sedaj trdi, da je pripravljena na pogajanja o pogojih posojil.
Novi grški premier Aleksis Cipras naj bi tako v nedeljo poklical predsednika Junckerja in se zavzel za pogovore Grčije z EU. Telefonski pogovor naj bi potekal v prijaznem tonu, končal pa se je z dogovorom, da se bosta v živo srečala v sredo, ko se bo Cipras v Parizu sestal tudi s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Cipras naj bi se po telefonu pogovarjal tudi s predsednikom ECB Mariom Draghijem, še piše Handelsblatt.
Cipras naj bi z Junckerjem govoril tudi o vrhu EU ter prihodnjem srečanju finančnih ministrov območja evra, ki bo predvidoma sredi februarja. Grčija mora z mednarodnimi posojilodajalci do konca februarja doseči dogovor o financiranju, sicer Atenam grozi, da bodo do sredine leta ostale brez denarja.