Hadi naj bi bil sicer varen, a popolnoma obkoljen in tako brez kontrole nad situacijo.
Premirje naj bi zagotovilo možnost pogajanj med mednarodno priznano vlado pod vodstvom Abd-Rabbuja Mansourja Hadija in militantnim krilom Hutijev imenovanim Ansaralla.
Brigada predsedniške garde, ki je varovala palačo, je to predala brez boja, s čimer naj bi Hutiji prišli do približno 280 tankov novejše ruske izdelave. Jemenska vojska in druge varnostne sile se niso vmešale v konflikt.
V Jemnu nemiri divjajo že več mesecev. Šiitski borci so že septembra zasedli velike dele glavnega mesta Sanaa, večkrat pa so se spopadli s predsedniško gardo, ki je lojalna Hadiju.
Na konflikt so se že odzvali Združeni narodi, ki pa nimajo možnosti za vpliv na situacijo, razen vojaškega posredovanja, proti kateremu pa je večina držav članic Varnostnega sveta ZN. Generalni sekretar ZN Ban Ki-mun je že pozval k takojšnjemu koncu spopadov.
OZADJE:
Situacija v Jemnu je sicer kompleksna, konflikti potekajo namreč kar med štirimi silami.
- Herak je gibanje nekdaj samostojnega socialističnega Južnega Jemna, ki se že desetletja bori za svojo državo oziroma za več avtonomije znotraj skupne države.
- Hutiji so posebna ločina šiitskih muslimanov, ki obstaja zgolj v Jemnu. Nedvomno gre za najbolje oboroženo in organizirano skupino v državi. Tudi oni se zavzemajo za več avtonomije in domnevno bolj demokratično ureditev Jemna. Tako gibanje Herak kot Hutiji sestavljajo glavno opozicijo v državi.
- Centralna vlada pod vodstvom Abd-Rabbuja Mansourja Hadija je mednarodno priznana vlada v Jemnu, ki je neposredna naslednica v arabski pomladi odstavljenega jemenskega predsednika Alija Abdullaha Saleha. Hadi je sicer pripadnik sunitov, zaradi česar ga podpira sunitska večina v državi in sosednja Saudova Arabija.
- Četrta sila na ozemlju je Al-kaida na Arabskem polotoku, najbolj aktivni del sunitske teroristične organizacije Al-kaida, ki je v konfliktu z vsemi tremi ostalimi silami v državi. Do sedaj so jo uspeli do neke mere ustaviti samo oboroženi Hutiji.
