Z divjim ognjem pa je primerljivo tudi razdejanje, ki ga puščajo za sabo. Bobri pač niso ravno običajna invazivna vrsta. Tako imenovani inženirji ekosistema lahko območja, na katerih živijo, dodobra opustošijo. Na jugu Patagonije so tako podrli celotne gozdove, iz lesa pa zgradili jezove. Sledile so poplave, katere so z območja pregnale marsikatero tam živečo živalsko vrsto. (Na tem mestu velja omeniti, da so ljudje na istem področju nameravali zgraditi več veliko večjih jezov, a je bil ta projekt v začetku tega leta ukinjen.)
Ker bobri na območju niso imeli naravnih plenilcev, so se lahko brez zadržkov širili.
Če se torej zbere zadostno število teh kosmatincev, lahko uničijo ravnovesje nekega ekosistema. Tako naj bi bobri od leta 2013 v čilskih gozdovih povzročili za dober milijon in pol evrov škode. Vse se je začelo z namero, da bi iz Kanade na jug Čila in Argentine uvozili petindvajset parov bobrov, ki pa je izšla izpod nadzora. Kar naj bi torej pognalo krznarsko industrijo kontinenta, sedaj hromi tamkajšnje gozdove. Ker bobri na območju niso imeli naravnih plenilcev, so se lahko brez zadržkov širili. Tako naj bi se sedaj množili na območju, velikem vsaj 70.000 kvadratnih kilometrov, čilska vlada pa ocenjuje, da je vseh bobrov okoli 100.000. Tako Čile kot Argentina sta sprva stavila na komercialen lov, ki naj bi dodobra oklestil populacijo bobrov. Ko se nade obeh držav niso uresničile, sta začeli z denarnimi nagradami, vendar pa tudi oba programa skupaj ne moreta tekmovati z naglim razplodom bobrov. Tamkajšnji ekosistem pa v jok.
