Kakovost predvajanja glasbe se počasi vrača.
Druga stvar pri slušalkah je bolj praktična. Jeza uporabnika je velika, ko slušalka ne deluje le zato, ker se je »pretrgal« pretanek kabel. Dobre slušalke so takšne, da omogočajo zamenjavo kabla, namesto da moramo kupiti celotne slušalke. So pa še druge lastnosti: teža slušalk, možnost nastavitev prilagajanja blazinic in dobra zvočna izoliranost, da zunanji hrup pri poslušanju glasbe ne moti.
Skladbe so zapisane v digitalni obliki, slušalke, bolje rečeno zvočniki v njih, pa so analogne. Vsaka naprava, pa naj bo CD-predvajalnik ali pametni telefon, ima vgrajen pretvornik, ki digitalno skladbo spremeni v električni signal, ki se na zvočniku pretvori v zvok. Ene naprave imajo ta pretvornik boljši, večbitni, druge pa slabši. S tem ko je ta delček elektronike Sony vgradil v svoje slušalke MDR-1ADAC, je dosegel, da kakovost zvoka ni odvisna od naprave, v kateri je datoteka, temveč le še od kakovosti zapisa v njej. Praktično pa to pomeni, da vgrajeni digitalno-analogni pretvornik (DAC) pride do izraza – reprodukcija zvoka je boljša – le pri napravah, ki imajo ta del manj kakovosten. Slabost tega pa je, da slušalke niso samo pasivne, temveč tudi aktivne. Pretvornik DAC za delovanje potrebuje električno energijo, zato imajo slušalke vgrajeno baterijo. Paziti moramo, da jo redno polnimo, baterija pa tudi pomeni omejen čas delovanja v aktivnem načinu. Do osem ur.
Slušalke spadajo v srednji cenovni razred. Reprodukcija zvoka je na zadovoljivi ravni, čeprav se ne morejo kosati z najdražjimi profesionalnimi modeli slušalk. So nekoliko težke, vendar to med uporabo ne moti. Ušesne blazinice so velike in mehke, poleg udobnosti zagotavljajo tudi solidno pasivno zmanjševanje hrupa.
Slušalke MDR-ZX550BN so brezžične. Težav z morebitnim pretrganim kablom pri njih ni, se pa pojavi druga. Skrb za baterije. Kljub dolgi avtonomiji (več kot 20 ur poslušanja) se baterije enkrat izpraznijo. Če nismo skrbni in jih nismo napolnili, to pomeni, da nekaj časa slušalk ne bomo mogli uporabljati. Zato moti, da izdelovalci tovrstnih slušalk vanje ne vgradijo rešilne bilke, avdiopriključek, ki bi omogočal pasivno uporabo slušalk s kablom v takšnih primerih.
V primerjavi s prvimi slušalkami imajo te manj velike ušesne blazinice, zato slabše pasivno dušijo hrup. Imajo pa vgrajen aktivni sistem dušenja. Mikrofon v slušalkah zazna hrup in prilagaja zvok v slušalkah, tako da se neželene frekvence izničijo. Deluje, ko gre za stalni hrup, na primer zvok motorja v sredstvih javnega prevoza, sistem pa je manj učinkovit pri nepričakovanih in kratkotrajnih zvokih, kot je na primer jezen krik starša, ko se otrok s slušalkami na glavi večkrat ni odzval na njegov klic. Vključen sistem aktivnega dušenja vpliva na hitrejše praznjenje baterije, nekoliko pa tudi na kakovost zvoka, zato se ga splača imeti vključenega le, ko ga res potrebujemo. Vgrajen mikrofon je uporaben tudi za govorno komunikacijo. Zaznava zvoka je solidna, pa čeprav mikrofon ni na optimalnem mestu – poleg ušesa namesto neposredno pred usti uporabnika.