Terorizma ne smemo povezovati s kakršno koli vero, raso ali prepričanjem, ne bo ga mogoče premagati z represijo, ampak z drugimi ukrepi, je poudaril Erjavec. Stopnja ogroženosti v Sloveniji je po njegovih besedah nizka, a to ne pomeni, da smo imuni na nevarnost terorizma.
V EU poudarjajo, da terorizem ni le problem Evrope in da terja največ žrtev prav med muslimani, pri čemer izpostavljajo dejanja skrajne islamistične skupine Boko Haram v Nigeriji in sosednjih državah.
Protiteroristični strokovnjaki v EU nujnost krepitve sodelovanja s tretjimi državami utemeljujejo tudi s podatkom, da so 60 odstotkov uspešnih napadov v Evropi izvedli posamezniki, ki so se borili in usposabljali zunaj EU.
V sklopu teh prizadevanj je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Mogherinijeva danes v Bruslju z generalnim sekretarjem Arabske lige Nabilom al Arabijem podpisala memorandum za krepitev sodelovanja z arabskimi državami v boju proti terorizmu. V prihodnjih tednih je po njenih besedah pričakovati zagon zelo konkretnih projektov.
Mogherinijeva je znova izpostavila tudi potrebo po okrepitvi sodelovanja na obveščevalnem in varnostnem področju tako znotraj EU kot med EU in tretjimi državami, na primer s sredozemskimi državami in Turčijo.
V ta namen bo EU po njenih besedah okrepila svoje delegacije po svetu z "varnostnimi atašeji", da bi zagotovila redne stike z varnostnimi organi v ključnih tretjih državah.
Soočiti se je treba tudi s temeljnim problemom - slabimi gospodarskimi in socialnimi razmerami, je poudarila Mogherinijeva.
Prav tako mora EU po njenih besedah izboljšati komunikacijo z arabskimi državami - sposobnost branja in razumevanja arabščine pa tudi zmožnost prisluhniti sporočilom iz arabskega sveta.
Zunanji ministri so kot ključen element boja proti terorizmu izpostavili tudi krepitev prizadevanj za rešitev kriz po svetu, na primer v Siriji, Iraku, na Bližnjem vzhodu, v Libiji, Jemnu, Somaliji, Nigeriji, Afganistanu in Pakistanu, iz katerih se napaja terorizem
