Na začetku marca bo sodišče soočilo dva sodna izvedenca glede tragedije, ki je se pripetila pred sedmimi leti in pol na vojaškem poligonu v Polhovi jami v bližini Neverk pri Pivki. Takrat je predčasna eksplozija odsluženih vžigalnikov za ročne bombe M 75 ubila tri izkušene pirotehnike. Na zatožni klopi se je znašel delovodja Kemijske industrije Kamnik Marko Matoh.
Marko Vavpotič/M24
Sojenje delovodji Kemijske industrije Kamnik (KiK) Marku Matohu zaradi smrti treh pirotehnikov se počasi bliža h koncu. Na začetku marca se bosta soočila izvedenca, po njunem zaslišanju pa je predvideno, da bo dokazni postopek zaključen in bo obtoženi prisluhnil, kakšno usodo mu bo namenilo sodišče.
Marko Matoh se zagovarja zaradi očitka ogrožanja varnosti pri delu. Naj spomnimo, da se je tragedija pripetila 18. junija 2007 na vojaškem poligonu v Polhovi jami v bližini Neverk pri Pivki, ko je predčasna eksplozija odsluženih vžigalnikov za ročne bombe M 75 ubila tri izkušene pirotehnike. Med žrtvami so bili 28-letni Tomaž Kregar, 46-letni Franc Berlec in 52-letni Franc Žerovnik. Nič hudega sluteči pirotehniki so v usodnem trenutku raztovarjali stare vžigalnike ročnih bomb in jih pripravljali za uničenje.
Po dogodku je inšpektorat za delo opravil preiskavo. V njej je ugotovil več nepravilnosti s področja varnosti in zdravja pri delu, med drugim, da delo ni potekalo po predpisih, delavci niso nosili predpisane zaščitne opreme in so pri delu hiteli. Če bi delavci upoštevali predpise, bi v nesreči najverjetneje umrl le eden. Kadar namreč obstaja možnost eksplozije, je v bližini lahko samo en človek, in ne istočasno trije ljudje, kot so bili med tragedijo.
Nikoli nisem bil miner
Mare Vavpotič/M24
Sojenje se nadaljuje 4. marca, ko bo sodišče zaradi različnih mnenj soočilo Železnikarja in Kovšeta.
Matoh se brani pred očitkom, da naj bi kot neposredni vodja projekta določil izbiro postopka in način uničevanja vžigalnikov: »Operativno nisem bil nikoli miner, nisem niti razstreljeval.«
Da bi sodišče ugotovilo, ali je za tragedijo kriv Matoh, je poleg obtoženega zaslišalo več prič. Sodni izvedenec za varstvo pri delu in požarno varnost Franc Potočnik je trdil, da je težko ugotoviti neposredni vzrok nesreče. Sam je menil, da bi ga lahko iskali v starosti vžigalnikov s pretečenim rokom. Med drugim je še dejal, je bilo preveč ljudi na prekratki razdalji od mesta, kjer je potekalo delo pirotehnikov.
Mare Vavpotič/M24
Uslužbenec policije in strokovnjak za protibombno zaščito Robert Kovše je prav tako kot Potočnik izpostavil, da neposrednega vzroka nikoli ne bodo izvedeli. Kot je še pojasnil, je krivda za tragedijo po njegovem mnenju v slabi organizaciji dela, ki je bila v nasprotju z zakonodajo. Če bi bila organizacija dela ustrezna, ne bi imela tolikšne tragične posledice. Delavci so se lotili uničevanja kar 2000 vžigalnikov. Po mnenju strokovnjaka je zelo verjetno, da je prišlo do eksplozije zaradi slabega stanja oziroma preperelosti ohišja vžigalnikov. Na tragedijo pa bi lahko vplivala tudi prevelika količina vžigalnikov glede na število delavcev in posledično njihova utrujenost zaradi preobilice dela.
Bolj v prid obtoženega gre mnenje sodnega izvedenca za rudarstvo Vladimirja Železnikarja. Ta je dejal, da v dneh pred nesrečo, ta se je zgodila četrti dan uničevanja, nihče ni zaznal grobih kršitev pri delu pirotehnikov. So bile manjše, a te niso neposredno vplivale na nastanek eksplozije. Tako kot njegova predhodnika je tudi Železnikar zatrdil, da neposrednega vzroka za tragedijo ni mogel ugotoviti. Po njegovem je ena izmed morebitnih možnosti, da se je Berlec spotaknil med hojo po neravnem terenu, ko je v rokah držal 25 kilogramov težek zaboj z eksplozivom.
Mare Vavpotič/M24
