Svet

Bruselj: Velik dvom v mehanizem zaščite investicij v okviru TTIP

STA/B.K.
13. 1. 2015, 17.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Evropska komisija je danes objavila analizo skoraj 150.000 odgovorov na njeno spletno posvetovanje o zaščiti naložb in reševanju sporov med vlagateljem in državo v sporazumu o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), o katerem se pogaja z ZDA. "Posvetovanje jasno kaže velik dvom v instrument," ugotavlja komisarka Cecilia Malmström.

Reuters

Komisijo je v okviru posvetovanja zanimalo javno mnenje glede možnega pristopa k zaščiti naložb in reševanju z naložbami povezanih sporov med zasebnimi vlagatelji in vladami. Ključno vprašanje posvetovanja je bilo, ali bi predlagani pristop dosegel ustrezno ravnovesje med zaščito vlagateljev ter varstvom pravice in sposobnosti EU, da zakonodajno ureja področja v javnem interesu, pojasnjujejo v Bruslju.

"Posvetovanje jasno kaže velik dvom v instrument zaščite naložb in reševanja sporov med vlagateljem in državo," je iz rezultatov razbrala komisarka za trgovino Malmströmova. Kot je poudarila, bo treba začeti "odprto in iskreno razpravo" z vladami, Evropskim parlamentom in civilno družbo.

EU pa bo morala razmisliti tudi, kaj storiti z dejstvom, da imajo države EU že 1400 tovrstnih dvostranskih sporazumov, od katerih so bili nekateri sklenjeni že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je dodala komisarka. "Velika večina teh sporazumov ne vključuje jamstev, za katera se zavzema EU. Če jih namreč ne bomo nadomestili z bolj izpopolnjenimi določbami, bo to pomenilo, da še naprej veljajo, in to z vsemi upravičenimi pomisleki, ki jih sprožajo v zadnjih mesecih," je poudarila.

Malmströmova je ob tem znova zagotovila, da bo TTIP, ki ga bo Evropska komisija izpogajala in predložila v ratifikacijo, dober za državljane. "Spodbujal bo rast in delovna mesta tukaj v Evropi. To bo sporazum, ki bo okrepil vpliv Evrope v svetu in nam pomagal zaščititi naše stroge standarde. Evropska komisija ne bi niti razmišljala o sporazumu, ki bi zniževal naše standarde ali omejeval pravico naših vlad do zakonodajnega urejanja," je bila odločna.

Mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo ISDS (Investor state dispute settlement), ki je vključen tako v nedavno izpogajani in še ne ratificirani prostotrgovinski sporazum EU s Kanado (Ceta) kot tudi v TTIP, je naletel na oster odziv javnosti. Multinacionalkam naj bi namreč omogočal izpodbijanje zakonov, ki so v javnem interesu, na primer s področja okolja, delavskih ali socialnih pravic ter pravic potrošnikov.

EU in ZDA se o TTIP pogajata od julija 2013, do sedaj pa je bil napredek zelo počasen. Nov krog pogajanj naj bi se odvil februarja v Bruslju. Medtem je spletno peticijo Stop TTIP podpisalo že 1,26 milijona ljudi.