Novice Svet24

Med petkovim soočanjem so novinarji HTV ocenili, da nobena izmed članic Evropske unije nima toliko odprtih vprašanj meje s sosednimi državami, kot jih ima Hrvaška. Zato so oba kandidata vprašali, na kakšen način bi uredila spore o meji s sosednimi državami, predvsem s Srbijo, BiH in Črno gore.

Glede nedeljskih rezultatov oba pričakujeta zmago.

Kandidat SDP Ivo Josipović je najprej izpostavil, da se mejni spor s Slovenijo ureja z arbitražnim sporazumom, "s katerim pa ni bil srečen". Ocenil je, da bodo mednarodne inštitucije posredovale tudi v sporih o meji z BiH, Srbijo in Črno goro, ker "imajo sosede drugačno mnenje, kje so meje".

Josipović je sicer v četrtek zvečer na soočanju, ki je potekalo na Novi TV, povedal, da kot takratni saborski poslanec SDP v parlamentu ni podprl odločitve o reševanju mejnega spora s Slovenijo na podlagi arbitraže, predvsem zaradi sporne besede "junction", ki jo obe državi različno dojemata. Povedal je, da se je bolj nagibal k reševanju spora na Meddržavnem sodišču (ICJ) v Haagu kot k arbitraži.

Wikipedia

Izpostavljeno

Trajnost v papirni industriji

Tudi Grabar Kitarovićeva je med petkovim soočanjem na HTV dejala, da obžaluje, ker spora s Slovenijo niso uredili na ICJ. Na Novi TV je pa je v četrtek povedala, da se je med mandatom hrvaške veleposlanice v ZDA prizadevala, da bi ameriškim partnerjem razložila bistvo spora o meji s Slovenijo.

Nekdanja hrvaška zunanja ministrica je v petek spomnila, da je "osebno ustavila" postopek ratifikacije sporazuma o meji z BiH, ki sta ga podpisala pokojna predsednika Hrvaške in BiH Franjo Tuđman in Alija Izetbegović, ker je ocenila, da bi se Hrvaška odpovedala dela svojega ozemlja.

Tudi kandidatka HDZ meni, da bo Zagreb spore z Beogradom in Sarajevom na koncu verjetno uredil na Meddržavnem sodišču v Haagu, s Podgorico pa morda celo na Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu.

Za razliko od Josipovića, ki je ocenil, da ima Hrvaška jasno zunanjepolitično strategijo, je Grabar Kitarovićeva ocenila, da zunanja politika ni jasno določena, diplomacija pa je neodločna. Oba sta se ostro odzvala na trditve novinarja HTV, da je Zagreb zgolj "bruseljski kužek".

V zadnjem soočenju pred volitvami sta kandidata odgovarjala na veliko hipotetičnih vprašanj s področij zunanje politike, obrambe in varnostnih služb.

STA

Med drugim je Grabar Kitarović predlagala vnovično uvedbo naborniškega sistema v vojski, ki naj bi potekal mesec ali dva, da bi državljani po sklenjeni izobrazbi imeli temeljno vojaško urjenje in bili pripravljeni tudi na izredne razmere.

Josipović je povsem zavrnil takšno možnost ter je spomnil, da je predlog kandidatke HDZ v nasprotju z vsemi priporočili zveze Nato, zaradi katerih se je Hrvaška pred leti obrnila proti profesionalni vojski.

Grabar Kitarovićeva je pred vstopom v predsedniško kampanjo zamrznila službo v Bruslju, kjer je od leta 2011 delala kot pomočnica za javno diplomacijo glavnega sekretarja zveze Nato.

V prvem krogu konec decembra je sicer dober odstotek več glasov dobil Josipović.