Padec cen nafte pa ne vpliva zgolj na nižjo ceno bencina na črpalkah in nižje stroške v industriji, kar naj bi bilo ugodno za potrošnike, ampak vpliva tudi na delavce po celem svetu.
Tako v Saudovi Arabiji, sicer trenutno vodilni sili, ki vztraja pri neomejenih proizvodnih kvotah, s čimer želi povečati svoj tržni delež v svetu, pričakujejo v letu 2015 deficit visok kar 40 milijard ameriških dolarjev. Da bi ga zmanjšali bodo v državi uvedli varčevalne ukrepe.
Finančno ministrstvo je že pred časom napovedalo nižanje plač, dodatkov in nadomestil, ki predstavljajo okoli 50 odstotkov proračunskih izdatkov. Ta poteza bi sicer lahko razjezila savdsko mladino, ki že sedaj težko pokrije stroške življenja v državi. Dve tretjini populacije Saudove Arabije dela za vlado.
Poglejmo še drug primer učinka globalne trgovske politike na delavce, tokrat v »razvitem svetu«. Ameriško podjetje U.S. Steel, ki med drugim proizvaja jeklene cevi za naftovode in plinovode bo zaradi radikalnega zmanjšanja investicij v tem sektorju primorano odpustiti več sto zaposlenih. Nedavno so sporočili, da bodo v obratih v Clevelandu in Houstonu odpustili kar 756 delavcev.
Naftna podjetja po vsem svetu imajo zaradi nižjih cen nafte manj prihodkov, izdatke pa bodo najprej oklestila na področju investicij. Obseg investicij naftnih podjetij naj bi letos na globalni ravni upadel za 10 do 15 odstotkov, medtem ko naj bi te samo v Severni Ameriki beležile do 30-odstotni padec.
Medtem pa naj bi se investicije na Bližjem vzhodu okrepile za 15 odstotkov, saj Saudova Arabija nadaljuje z investicijami v številne projekte, prav tako pa naj bi črpanje nafte okrepili v Kuvajtu in ponekod v Afriki, predvsem v Angoli in Alžiriji. Saudova Arabija želi tako svoje proračunske rezerve investirati v projekte, ki jim bodo dolgoročno prinesli čim večji tržni delež, s čimer želijo iz trga izriniti nekatere druge izvoznice nafte.
Negativne učinke naftnega »power-playa« pa bodo očitno najbolj občutili delavci po vsem svetu.
