Poglejmo pobliže zvezno državo Kolorado, kjer je konoplja popolnoma legalizirana od novembra 2012. Samo letošnjega avgusta so popolnoma legalno in z računom v Koloradu prodali za 34 milijonov ameriških dolarjev konoplje, v to številko pa ni všteta medicinska konoplja, ki jo uporabniki dobijo na recept. 10 odstotkov od tega, se pravi približno tri milijone in pol ameriških dolarjev gre neposredno v državno blagajno, kjer se ta denar nameni za gradnjo šol. To pomeni, da bo Kolorado samo letos od davkov na konopljo zaslužil 30 milijonov ameriških dolarjev.
Prodaja te nekdaj prepovedane zeli prinaša v državno blagajno prepotrebna sredstva, ki se nato uporabijo za krepitev skupnosti in zagotavljanje brezplačnega izobraževanja, s čimer se ulice samodejno čistijo kriminala.
Ravno padanje stopnje kriminala v Koloradu je morda najboljši učinek legalizacijske politike. Ta se je namreč zmanjšala za 15 odstotkov, stopnja umorov pa je padla za kar 42 odstotkov! Z zmanjšanjem kriminala bo državna vlada porabila manj denarja za policijo in več za izboljšanje infrastrukture. Odkar je v Koloradu konoplja legalna pa strmo pada tudi stopnja brezposelnosti.
Po legalizaciji je stopnja kriminala padla za 15%, stopnja umorov za 42%, v enem letu pa država z zgolj 10% davkom pobere kar 30 milijonov ameriških dolarjev davkov, ki jih nameni za gradnjo šol in izboljšanje infrastrukture.
Kolorado pa se razvija tudi zaradi sekundarnih učinkov legalizacije. Odpirajo se pekarne, trgovine z živili, nove picerije in restavracije.
Zaradi takšnih rezultatov se bomo tudi pri nas morali kmalu vprašati: Kaj je za družbo boljše? Pitje alkohola po barih ali kajenje konoplje v kavarnah? Prepoved rastline, ki rezultira v visoki kriminalni dejavnosti in utaji davkov ali progresivna politika do drog, ki niža nivo kriminala in pobira visoke davke od prodaje?
V Koloradu sicer živi nekaj več kot 5 milijonov prebivalcev.
