Dimas je poslanske glasove iskal kar trikrat. Tako v prvem kot v drugem krogu bi za izvolitev potreboval 200 poslanskih glasov, v tretjem krogu se je ta številka zmanjšala na 180. A tudi teh Dimas ni zbral. Grški parlament sicer šteje 300 poslancev.
Neizvolitev Dimasa pomeni nezaupnico vladi premierja Antonisa Samarasa. Ta vodi koalicijo sestavljeno iz največje desničarske stranke, konservativne Nove demokracije (ND) in nekdaj največje levo usmerjene parlamentarne stranke, Panhelensko socialistično gibanje (PASOK). Obe stranki sta sicer dolgoletni voditeljici nasprotujočih si polov v grški politiki, na zadnjih volitvah pa sta nastopili enotno.
To enotnost je najbrž izzval nov akter na grškem političnem parketu, Koalicija radikalne levice – Syriza, pod vodstvom Alexisa Tsiprasa. Syrizi sicer godi javna podpora, v javnomnenjskih raziskavah namreč že nekaj časa vodijo.
V primeru zmage Syrize na prihajajočih predčasnih volitvah, bi se spremenila grška politika do varčevanja – stranka želi namreč na novo doreči pogoje dokapitalizacije, ki bi vključevali manj rezov in nesmiselnega zategovanja pasov.
Čeprav Syrizi raste podpora pa je nemogoče napovedati ali bo na volitvah dobila parlamentarno večino oziroma ali bo lahko sestavila vladajočo koalicijo.
Grško gospodarstvo je sicer začelo kazati znake okrevanja, vendar statistike ne zanimajo več kot četrtine prebivalstva, ki je še vedno brez služb.
